Ko govorimo o podnebnih spremembah, se med najpogosteje omenjenimi »krivci« znajde tudi živinoreja. V zadnjih letih se je v javnosti utrdila podoba, da je pridelava hrane živalskega izvora eden največjih virov toplogrednih plinov. 

Kako natančne in poštene so te trditve? Kolikšen del resničnega vpliva dejansko pripada živinoreji, še posebej slovenski? In zakaj se zdi, da so kmetijstvo in kmetje vedno znova tarča kritik, ki pogosto temeljijo na poenostavljenih ali splošnih podatkih?

V tem podkastu se v to problematiko poglabljamo z gostom, dr. Jožetom Verbičem, raziskovalcem na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Njegovo strokovno delo se osredotoča na prehrano živali, kakovost krme ter povezave med kmetijstvom in okoljem. Pogovarjala sva se o tem, kako nastajajo podatki o vplivu živinoreje na okolje, kako jih razumeti in kako pogosto jih napačno interpretiramo.

Dr. Verbič opozarja, da se živinoreja pogosto znajde na zatožni klopi tudi zato, ker je poročanje o njenem vplivu na podnebne spremembe tendenciozno, ponekod celo zavajajoče. Težava je zlasti v tem, da se številke, ki veljajo za globalno raven, predvsem za velike, industrijske sisteme prireje živali, nekritično prenašajo na majhno, razdrobljeno in precej drugačno slovensko kmetijsko realnost. Po uradnih podatkih slovenska živinoreja prispeva le okoli 2,4 % vseh izpustov toplogrednih plinov, kar pomeni, da je glede na svoj dejanski vpliv pogosto neupravičeno izpostavljena kot problem.

Po izkušnjah s terena se slovenski kmetje dobro zavedajo izzivov, povezanih z izpusti. Toplogredne pline bi radi čim bolj zajeli in jih manj izločali v okolje. A tehnologije, ki to omogočajo, so trenutno še vedno precej drage. Koliko jim pri tem dejansko pomaga skupna kmetijska politika (SKP) ter kako daleč je z rešitvami naš strateški načrt?

Gostiteljica: Klara LOVENJAK