DEMODE #016

Petra Doljak, krasoslovka ter oblikovalka za okoljsko, socialno in ekonomsko trajnostno družbo. 

@re_store66

Knjiga omenjena v podkastu: Angelo Del Boca - Italiani, brava gente?

Gostja: Petra Doljak

Voditelja Aleš Čakš, Goodlife, in Tanja Devetak, Center za raziskave dizajna.

@alescaks

@devetaktanja

Glasba: Lea Čehovin

Postprodukcija: Loti Kavšek

Transcript

Copy Transcript Copied

SPEAKER_02 0:13

Pozdravljam i the našega gosja podcast Demodé je Petra Doljak Ristor 66 Rot 66, jesi ljubavna rečenist koji je zlo angažirana v svojem razmislenu, deluje pa tako najsečišču težko bi jo definirali krasoslovka originalno pa še vedno postano pa v modi v razmišljanju kako ustvarati neke skupnosti. Tenutno bi rekla, da je v Italiji čeprav mislim, da deluje in razmišlja globalno. Več pa v sem v pogledu s Petrjem Petr, dobro došla. Mogoče bo razmišljati, že ti si zda napot imal napol v Mehiko, Ker bo združovala svoja dva polja, kot razumej, krasoslje in trajnost ni pristopi v nekr široko bi rekla oblikovanju življenju, delovanja. Kaj pravda tvoje pot v Mehiku predstavila.

SPEAKER_01 1:38

Psem predstavlja to, da se premakneš z neked zone uda. In rečeš. Ne vešš, kajšno 1000 predkov. In obesavim kulturni napoj. Mehika čobnost in hrati ista problematika smeti. Posod smeti polno smeti, kako smo neodgovorni do lastnega bianja do vode, ki je vir življenja. To včasih je taka interdisciplinarno popotovanje kot je moj način aktivizma, kako je rekla. Ke se non-stop predaka med geografijo in kako prikazati geografijo v nekem stripovskem načinu. Semda jesteš v stripi, ampak pomazarja konkretne številke z artifakti in instalacijami.

SPEAKER_02 2:55

Pej si zlo je mojo mišljenje, da si zelo povezana z nekimi usebinami, ki nas delajo kot neke vrste družbena in politična bitja. Koliko misliš, že današa družba je družbeno in politično pismena, da zaprav lahko kršne stvari tudi spremenja in se aktivila?

SPEAKER_01 3:20

Ja si myslím, da spejamo ogromnih predskov. Da vedno to nek način, da gledamo od kje nam to prihaja, kar je bilo, bilo boljše in kar prihaja slabše. K ni rečeno. In nek predek, da so prej so vedli več in zaj generacij, ki prihajajo, bredu, da jih ne zanima ni tako. V busju podabljemo, da moramo živeti moment, in v tem trenutku pozabljemo, da moramo živeti moment. Mi odgovorni, našo generacija pozavljamo na našo odgovornost. In mislimo, da pred nami so bili bolši, za nami bo slabši. In tako vši dejajo. Tej gledaš kočne predstave in potem vidči jama 1923, kako tako razmišljan. In potem smo dva 126 in razmišljamo isto identično. In tako da obvisto, kar se tiče političnega, sem zida, že individualna. Je zelo osobno. Nem, da se rodiš tem, da maš neko odgovornost za skupnost. Ne vem. Bla. V družini nekateri so tako, ne vsi. So neke energije, kaj je z vela grejo voteriko. Grem v neko pod, ki tem izbereš v toko tega življenja in greš v nek profesor, ki si ga srečajo na fakulteti. Kej je lahko popolnoma. Peljal v neko smjer, ki nekdo drugi ne bi peljal in se ti je življenje obrno za 10 stopinj. Neam odgovor na te stvari. Mislim, da družba je vedno ta procent, je zelo majhen ljudi, ki so družbeno odgovorni. Res družbeno odgovorni. Velika večina je pa.

SPEAKER_02 5:30

Mislim, da smo bolj individualisti ali vrle z nekimi spremembami, da smo manj skupnostno naravnanje. Tako bolj bi rekla in voljeno skupnost. Sodovanho skupnost, skupnost pomoči. V smish tega, da smo danes v družbi si zaprti v neke svoje mehčke. Zdaj so to mehčkih, katerih delamo, ali svojih blagovnih znam, ali panog, keri delujemo, ali čino nekem individualnem nodi socijalnem. Kako te skupnosti lahko spremenajo ta odnos.

SPEAKER_01 6:17

V misku gledamo sistem, v katerem živimo, nas povi v individualnost. Dansko. To je nek socijalni proces, ki nas oddaluje. V sistemu, kater smo mi odraščali v socijalizmu, nas ni odriv, nas je država skupaj. Zdaj katerikoli pred znak mano spet predsek o sistemih, meni, je dosti bolj blizu socializam kot kapitalizem. Zakaj? Zako, ker smo bolj odgovorni do sebe do svojih bližnih in do okolje, kater živimo. Že ko sem la grici, sem se dosje ukvarila za ponovno poravo javnega prostora. Zakaj? Mesto nova girca, kot mesto, ki je bilo rojeno v času Jugoslavije in imajo ogromno skupnega javnega prostora pol 90, tudi ta skupni javni prostor začne pozabati. Začne se postavljati ograje. To je moje, to je tvoje in kar je preko ograje, ni več moj problem. In občas, če gleda, malo mi enako nos do smeti. Do smeti. Manko za tudi sem ga zlila, mi je počel, kaj narde, ga dam v kanto, imam podmilnikom, testo kantost po mivelnika, jo damo malo več kontejer, ti si malo večji kontejer, potem ni več moj problem. Zako, kar ni več po mojim uvalnikom in gre nem proč in tako se mi obnašemo do vsake stvari. In zato je spet to neko potrebu potem, da združuje. Ne vem zakaj, ampak mislim da skupaj smo močnejši. In za te karda živim v Italiji in se veda, ki je živim v venetu, je vsak te vpraš, ma ti izkesi, nemati ti izkisi. In je žeo čitan, ti niso tle, in si morte dati skupnost. Ni si tako, da je to negativen predznak, ampak velika večina to je negativen predznak. Ko se pa vračam v novo norico. Me pa vsi gledajo, da sem jest tam, nisam večice. Zako da se zmeril v precej pokar ni negativno. Ovisno, ko ker se počutišno. Meni je to pozitivno za, ker se mi zdi, da zmer lahko neke dodam, ker sem od tam, kjer ti pače ne poznaš, in to združuje. In tu sem spoznala, prihatice, ko punce ene iz Šanja, iz Barcelone. So dve kreativne ženske so dve podjetnice in semče, za kaj bi odkrivali skupaj to plodo. Zakaj, taka posame odkriva to plelo vodo, če je lahko skupaj odkrivo. Da je sopa odkriv to plelo vodu. Banalne stvari na področju da prejem vrta moje kreativnosti in nekem drujemu. Resulensko pomembne stvari. Kama števo račnoodkinjo. To, da se tujec v nek drugi državi, če se to tudi tega. Skupnosti, ki se gradi potem na nivoju podjetništva. Kar si, da je zelo pomembno. Zadi tega, kar nas je toliko izpejo v toliko itali, se tam vveče partiva manj delovskih pravic. Italijo so manje, manj delovskih pravic, kot sloveni. Infajem, s katerim ne odraščaš, kar si niso odraščal v temu okolju in ti mankajo in se po tem vedno počutiš pač gepami. Ne vedem si. Ne pismeno. Kod ti ranhja, terbiti pomoč.

SPEAKER_02 10:11

Rekla si še en stvar si umila, ki je tudi malna. Močoč ni pravilo, čist margin. Ampak za gotovo u skupnosti, zda v kater prihajaš kot nekdo od tam. Seda nikoli često popolnoma enako vredena, mačkno zavorov, kakroli že pozitivna, negativna pač tega drugač. Iz tega stališča si imela tudi podjetništva. Tako podjetništvo, ki so one man, one wom brand, so se specifični. Ker resnici to je podjetništvo, ampak je popolnoma na drugih osnovah. Zdaj skrbiš stanno za nek svoj posod in za vse druge dejavnosti, ki jih moraš opravljati. Omila si pa še eno stvar, da družuješ žene. Kako je z tema dvejama združevanja, se pravi podjetništva in ženske ali je to lažje v družbi, ali je to primerjavi, recimo slovenijo, ki si omila, da ima bolj nekak urejene delavske pravice lažje tu, ali je bilo lažje v italiji, kakšna je to dinamika.

SPEAKER_01 11:24

Dinamika teh one woman band situacij, kar jih freelance, ako kar tokoli poimenujemo. To je pač pojav zadnjih 30 let, ki je nabolj požen za subvencije stranih držav, zato. Nekeben razliku slovenij in Italije. So najsten. Picca, kar se tiče SP, je primeravajo z nekom, ki je dejanko zasven, so ogromne. Je neko legalno delo. Ker so ga legalizirali, zato da v sloveni ostalo. V sloven je še vedno študensko delo. Kejmenuje legalno delo na črnu, zato nisam plači prispevci inprej.

SPEAKER_02 12:14

In to je ostalo, neka sam popravila.

SPEAKER_01 12:22

Dobro, ok, sam prevečem izvedno. Ampak nam sem jasla, je bilo restan, prečo ti nemaš delati studentsko delo. Ali si student ali pa si zaposleni, mislim niso vla samo za week, tak se bila osoba morna dan. To je še vedno. Je pa dosti večh nekih subvencij za odpiranje SP. Za ženske pačiko vpliv Evropske unije. Je pa dejstvo in to je velika razlika, da v Italiji je 50% ženskivalstva zasljega. Sveda potem imamo nekih študentskih, nekih otrok, nekih je upokojen. Ampak uradno od 60 milijonov prebivalstva, kar je polovica ženske spraje 30. Mamo uradno 7 milijonov žensk, ki so uradno se označile kot. Nimbenega statusa, in penzie. Ampak uradno so kot gospodin. 7 milijonov. Tako v visu teh je precej ženska doma. In tih se vrčajo v samostojne vode, kot one woman band, jih ni dosti. Ampak so. In so največ v takvih situacijah, kar sem je kreativa. Kšne firme take manhne stvari in tako naprej. Da sam se zgubila z prešanjem sve.

SPEAKER_02 14:24

To je ta dilema. Ker zaprav na papirju ali pa deklarativno svada govorimo o temu, kako je treba biti vključjoča družba, potem pa na terenu prašanje, kako to realizirano. Koliko recimo čeže govorimo o vključevanju ženske družba, sveda v prašanju tudi na tem področju na straniamo to družbeno emancipacijo, ali recimo dočemo emancipacijo. Drugo je pa se dva družinska emancipacija. Koliko v okolju lahko ti za realizira vse svoje potencijale interese. Na tej strani lahko samo kot den med klic rečem, nekatere zda zelo zavesno odločje biti gospodin in u temnosti svojih potencijal, realizirati ni pa nujno vedno. Kako ti vidiš v tem smislu italansko družbo, ki je vendar le tem kontekstu drugačno od slovenske. Dodatkov ne poznam, ampak vem, da za gotovo ni tak. Z gotovost lahko reče, da je sigurno ni tak stotek, ki bi se deklarali kot gospodine.

SPEAKER_01 15:41

Moja mjenje. Z moji besedami sem zelo direktna. Ne vem, če je prav ali prav. Ampak za mene, kar si tega tiče, dosti bolj zaprta družba. Je ženska, ki je doma, ni samostojna ženska, ni finančno samostojna ženska. Mislim, je cel gap za odpreci. Mislim, je popolnoma drugačno, kar je drugače kot je v sloveni. Glam. Neve.

SPEAKER_02 16:17

Kere na zahodu, je pa superno.

SPEAKER_01 16:21

Ne. Je zelo ena lipa knjiga za prebrat statističan podatka o statistici o kulturi andovini Italije and se kliče italian brava gente.

SPEAKER_02 16:43

We have podpis podcast.

SPEAKER_01 16:50

Tam je potpone tonu pačmenost unifikacije Italije pismenost, kako so zbrali jezik, koliko ljudi obraženih. Vsako obdobje ima svoje statistiko, ki bi mogla biti videna ne glede na to, kateremu kolju živišče čema krok sebe zeto zlis kulture in real.

SPEAKER_02 17:24

Treba poznati kršnih faktov. Ni treba tako samo hitno v tem trenutku živeti podatki, ki jih trenutno dobivamo. To je tja.

SPEAKER_01 17:47

Jsem končala geografijo v topu. In po tem so šlana po diplomskih štedi kostoslja, ki ga nisem končala. In sem blavajo družbi najboših naslov na svetu. In to je fenomalna družba. To nismo raziskovalci, ki sedijo v pisarnah in tiph so ljudje, ki sedajo na glavo člado s kambom in dejajo jamo, se dobijo spiršno pivom in so zelo tako res ljudje. In to je bilo tako en tak velik veliko zadovoljstvo in veliko pomos biti v njihov družbi. Potem sopa to so dela leta dva. Zmanšavalo so sredstva za študij. Zmašvajo so sredstva za razkanje in tako naprej. In določen trenutku sem je začela malo konkretno razmišljati, kaj bišljenje del, če bi sto resela. Ved man je bilo razlikovanja na terenu in vedno večje bilo burokskih ovir in delav v pisarni in prijavljena sredstva za pridobivanje sredstv, da vseša denar. Zuslitve novih in tapprej. Vem trenutku sem, kad sem se preselila v Italijo sem rekla, ne počto da si ga nameli. Nisem končala andčala. In trenutku si govori, da si začel, prav je zete, da konča. Yeah, and seek zavedes, mi pa non stop to znanje, ki ga pač dobiš, te vstane more vzeti, tudi če nimaš naziva. In tako se pomet vraten, je zdaj v mehiko. Družstvo mi zdi, da so društvo definirano a pač prostolci, med kateri so profesori, spelologi in različne strukture ljudi. In oni se kličajo se notes urbanos, in on se kvartjajo z temi snotami in štičenjem innežovanja in usanjem prebivalstva da je pačna vota in nimi.

SPEAKER_02 20:57

They three of krasos prevelili na Instagram profil Restore deleš odpadnih material to industrial with material with a delavnication odorla, but you should prepare a prva borka na začetku aktivistica andare product. So se usmerila v a torbe in pa v krila. In potem tudi prodajo na nek način. Nič standard, kako to vse skupia potega pri tebi.

SPEAKER_01 22:06

Ja vedne aktivism u many, je to neki sistemu, né? Mi ten sistem, neko car moreš, mi je protiško teželo and mislim da nisam meli tela in the new moreman, je to des one woman bandem z internet just shavem samen. Izpoče materiale odpadne sam. Igraem iscat u glavi ne rešem, ampak sproduciram vse v glavi in delam. Wsak cos je jedinstven is samo jeden, se pravi, bi ga mogla poslikat, bi ga mogla dat na internet, bi ga mogla prodati, bi ga mogla poslat, nevem, komu je šlo, som ga prodala preko internetu, majo sopravit, da mi ga zavrne brez nikakve usroga en mesec. Če ne bošlo tako delaven jesteve bom začela delati druga, tak da bom dejala. Ampak sem se odločila da tako da bom dela in da ljudi hoče meto kontakt, saj preko sporočila, preko videoklica objavil na Instagramu ali na Facebooku, ki je povzano. Ljudje vidijo. Če je neke zanimljivega v prvih 15 minutah po objavi mam je zapolen sporočila kako lepo, in potem srečation tle preko video klica. Potem poznám na samu ali preko video klica kontakt z osebo, who kupi moj kos. I me je to pomembno, da vidim tako, dosti krat me kontaktira za nje in potem mi pride na video o seba obvlečeno črno in je bilo vše krilo, ki je pisano, in ja si sigurna da to vejšti man tudi druga krila. In potem pokažem druga krila in na koncu nem zamete svega pisanega iz džinsa. Ker jih vidiš začutiš ljude in ja si ustrajam na temu na tem nekem bohata. Mam tam majhna zadovoljstva, tako neka recipročnost in jih deluje po tem principu, ni to princip, da se ne dam češku ferije da venu a do reče, je dosegljiv za naslednjih 6 mese. Moje stvari so dosegljive, samo je samo en kos in ne greko internetne prodaje. To je tudi neke vrste internet na prodaja, me je bolj direkt prodajna.

SPEAKER_02 25:29

Ti ho naseme.

SPEAKER_01 25:33

Ne. Vvistu je zato kan je preveč. To sem vezramila na to naš We are stronger together da naš profil na Instagramu, in profil sem pač objavila neklje, postaja vedno večer, in da postajo sami sami sebi, samo sebi zadosni. Zakaj? Zak, kar visuh mi pomnimo nekov, njihovo praznino, neko prostor. On ti organizatorji zaslužijo, in jih je briga, ali paš ljudi, ali kupli, kdo pride prodati, kaj se nastavlja. Sop samo pomni prostor, in jih je postalo preveč se prav ni več interesantno za kupce, ker so je prenasječen v stem. In potem kvaliteta je notri vse, ker pačne selekcijo morš med inč oziroma ali malo posvečajo k promociji dogodka in ljudi, katerih razstvajo nihve organiziran tegnu. Niso vsi taki, jih je pa doti in plus, kar mi pa naj vrmoti, je pa da ti zažamej tri dni, ti potijen če še praznik na ponedeljek še praznik. Zko domaš, da si nekje za tri dni. In že prvi dan vediš, da je pojem totalne in več da bi mogli tam še dva dni. Insiže dveh si še plačel. Po tih treh dneh, potem prideš domov in to je ali pregorest. To tem prideš, je grozno, to prav izčrpajo. In pa sem odpla debato, nekor tudi drugi mislijo za tudi na konc koncev, tistih, ki bi se mogli z tem ukvariti in tem govoriti, ne kazati z prstem, dovoljno samo o tem, začnem govoriti. Svarjamo, smo mi osvarke, ki chodimo, ko smo največ žene, in odpredo deato in. Kaj delaš kaj produkt naprej. Ampak da slab počutek. Da vem, da mi niso odgovarali na meele, da ni vem na samem sejem je bilo slabo organiziran, če meni vprašalo, kako je rabim, nam je elektriko, vodo, vecje, mis to stvari, ki je treba povedati. To je sped to, to je spetku. Mislim, zakaj se ne bi ollaisili, my jsme bolj directni. Mi slovenci, Balkanci, Slovani, ali kako bi rekli, je druga kultura, ne? Oni sofred. Co really serbi, nije loše, ali moglo bi da bude bolje. Tako da, tak so pomembne, ne.

SPEAKER_02 28:46

Govorištu to o temu, kako klub temu kada smo govorili o temualizmu, ki v sodovosti bolj izražene zaradi drugih nekih spremenjenih družbenih okoliščin. Sveda govoriš tako o tom, da znutraj individualizma smo postali ne samo v makrinih sebi, ampak tudi na nek način tglasih individualizma pa ne želimo se izpostaviti. Najlažej je za neko skupnost anonimno skrit in dosteže pa vijo dvigan svoj glas kot posameznik. Meni je to zelo reddo, ali pa meni to ni zelo redu. Nujno je negativno, je tudi pozitivno. Kje misiš klub temu, da je sada demokratičnost glasu postala v sodovosti dosti bolj vedna. Samo meniš Instagram in Facebook profil. To samo dvare izmed nekaterih, ki pomagajo danes biti na nekim globalnem zli vidu. Ali sluša hitro. Za kaj mishiš, da u raskorak vrsten paradox, da po vse strane imaš možnost in tako uporabljati svoj glas, individualni glas. Pa smo bolj skriti za kolektivom inza nekim moguće sprejetim mainstream mnem in zelo nies postavljamo so svojim njemu. Da se vračajo pismo družbeno inje.

SPEAKER_01 30:32

This is sam, they see to pre the special individualnost, vis that one woman band, which is some critičnega glasu tvoje su delov, nehajto reče man, da je danos predavajo jutri, ali pa ne vem ja vse slabšie je, ne, ali pa nevem. Tako da strah, they veš, da je na letu 5 semov, ki so top, radi su 300 km. In pote mi vem ostatnih deset, ki so tako and so lahko popravili, da vi posili top, and byš povez, orden byšedl, requinas. And then I missed it, but yeah, same potem like it, but treating us, yeah, it's a lot of it. To je do, teach that hrb. Potem zetire koš pregovoriti in ko se pregovoriš, je že jasno, da si šel v neko novela vrata in z novimi vratím več je, si odprem odpreje po vnoma nov svet. Ali pa si ti zapril neka druga vrat, si bo odprela polej nam misli. Če maš zde van de ven in pa najdoh kaj konflição kaj semito. Nenega ni si poškodoval, si pač povedal svoje mjeje, ki ga poskusiš bolj objektivno argumentirati in to je to.

SPEAKER_02 32:57

Koliko je teben tudi glede tega se obvisno nadvoje delom. Ksi začela z oblikovanjem. Aktivistično oblikovanje bi to imenovala. Mogoče niči klasično razumem oblikovanja kot še vedno počola učijo. Ali pačimo, je mogoče to aktivizem znotro oblikovanja. Koliko si tudi dubila individualnih glas, ki morda nismi si včasih dobila like paček, ne pa vedno tudi podporajo iz nekega bi reclaman mainstream oblikovanja. Koliko je tudi dovnosti se je pojavlala?

SPEAKER_01 33:42

Z mainstream oblikovanje.

SPEAKER_02 33:44

Institucionalno oblikovanje, lehogeno, pa moguče konzervativno na nek način.

SPEAKER_01 33:51

Problematika je zmerila. Kaziche z nazivami, kako se definirati se končan. Zodok potem karkoli lahko, kad coli rečeš, in po reče rečemo matisky rečemo matti. In poem da mored po gorišku in se dvigajo vrsti, pače odalo. Se hočemo pogovati, lahko pogovjamo. Some enda stroka, vse interesciplinarno. In vsi nodi komunikacije so lahko na različnih nivih. Z lahko govorim zelo griško. Lah govorim zelo prostaško, ampak je vse to sem jest. Lahpa govorim zelo strovno. In ja sam ni tako ženska, one woman band, ki živi italij. Imama slovenska državljanstvo. Sam lahko oblikoval, sam umetnica, ali sem geografila. Moje življenje je vse in moj polje delovanja ni eno. In zaradi tega moram dejansko definirati in to mene definira. Moje življenje ne funkcionira tako, in koliko ni funkcioniralo in polje na katega posega moder, in od izobražovalega sistema naprej do proizvodnje in način razmišljanje naprej, je interdisciplinarno. Mi nemamo en arhitekt, ne mora biti samo arhitekt. Ne mora načrtovati urbanist, ne mora načrtati mesta brez geografa. Demografia je zelo pomembna.

SPEAKER_02 35:56

Recimo v družbi. Mislim, da včasih je bilo sobie iskajanja tehnitet ali je identitetne formiranje je bilo boljno. Zprohno je zelo usmerjene identitete. Zdaj dan danes v družijo nekih bi rekla mešanih in širjenju urbanega urbanih prostorih je to vedno hitreje, bolj raznoliko kot v nekih recimo manjih podrželskih ovih. Ampak danes je to. To se je prav razbilo. Ubani način življenja prehaja na podželje, to več ni tako taka lučnica močna. Zakaj ta identiteta je postala tudi na področju oblikovanja, kot ti vidiš, tako nekakji bi rekla še vedno zelo trna, recementirane. Ne želimo skoje interdisciplinarnosti in zelo pravega potencijala, ki ga ljudje imajo v sebi in ga lahko razvijajo skozi nede na vse dolgost življenja.

SPEAKER_01 37:03

Ko nimaš do povedata o sebi, se definiraš in the box.

SPEAKER_02 37:27

Mm-hmm modni aktivizme najbolj, že bi rekla bolj oblikovalskega aktivizma. Ka tudi ne vem koliko je razviti ali tmako je poznam, ni pravdo zlo močno vrsto ne. Skoro bi rekla da tema. Kot nekdo, ki navede, kaj bi počel pa soakvarjali z oblikovalskim aktivizmem. Tosto nera razumene v nekih drugih okolih je to del kurkulumov.

SPEAKER_01 38:11

Največ potencijala is Afrika. It's so activized in the upside-ject so the concretanzem up cycling je up cycling to polna interdisciplinarnost v upsikling with stare večerš znets-pač dekonstrukcija prva z dekonstrukcijo imaš hitrošano da vidiš kako stvari njene. Torstvu ne venem do lahto meči bolj kot. In ko ti začeneš podirati, ti vidiš, kako so stvari njene spoznaš materiale kitro material, ukotavljaš količino delčenega notra, ki je nevidno, ki ga ne vidiš, in poštu moraš pač del sameda in kopičiš materiale, spoznavaš kako stvari njene. Kopičiš materiale, ki so za nekom nič veni, se pravim rešuješ svet in potem skupaj speti z nekimi znami, ki se selijo izven tega okolja, ker so pače druge cenneši. In potem to spravlja skupine to je taka kreativna bomba in ti lahko prebeš katikal material. Absikling nisamo zablečen. Absikling so tudi instalacije so tudi nevem slike. Un york maš momen is koškov od slike. So huge. Piece of art mama. Yeah, yeah, so that's not a good idea. And so I watched the problem s trecho and prepare them and my studio, my studio drugs. And potem se začaly privatniki, and so začal reslagat, how they're melee, and to say, for mese, because they were elected and strengthening that so 3 meters and poll does, and they pride in the vrata montirana, pot jew-cohre is meh.

SPEAKER_02 42:25

But te vrste, kot se jih pomenila da zbilstvo obstaja včasih bi tudi šla.

SPEAKER_01 42:35

Ampak to najve, kaj me zavljale za nazaj. Mislim, da birokracija izdajanje računa in te neke stvari nostavno. Neka papir, že bi mogla graditi v Itali, da lahko pridaš v slovenji, kar to ni blago lahko potuje in naše delo in my smiled free people in Europe. Niko nastavano.

SPEAKER_02 43:04

Da Evropska unija pa odprati dela in blaga, ne blaga je virnosti. Dela news.

SPEAKER_01 43:16

Blagi je to ja. Me si lahko popoși slovenijo, and moram biti slovenije prodaje. Zarado care come plačak. So neko logik, inch to ne je reino. Nedako je nastalone dale som kail poblada in ablano prodaje se da. Ap si moramo raditi dokumente, za kateri pa vedo zmanka čas, ker sem one woman band, in potem moraš na vody me da.

SPEAKER_02 43:49

Ali si blok razmišljava o širit v swoje dejavnosti ali je to besedna tako same, ka si zadužena za svetu tisto, karo.

SPEAKER_01 44:03

Alright, I was like dilemma, in co pride večja naročila naročila in se veda vseh ko jedinstvene materiale, drugačen in tako naprej, moraš do biti ljudi, ki bodo del ne možeš zaposliti, če ne veš, da bo tem vse ta naročila je nemogoče. Lahko pa nekom drugemu, pa čeho najameš kot civilijo, kot cojača in skoprej. In dažneda stvar. Problem je. To so ljudje, ki so na veni, šivati stvari, kiravna. Niso kreativni, so bolj predniho. Ker oek pogleda, kako jes šivam stvari za njih je to se ne dela. In na tlep je konflikt ponavadi. Kolko časa je zgubi, da razložim, da morajo delati, kaj je hoče v neker on so najni. Ampak se da en kat rešiš to. En kad se sedeš, dobišče prave ljudi in to zadvo rešiš. In čepač pomoreši pomeli drugi, ki vedeli za me.

SPEAKER_02 45:37

Pacičeš materiale na okrogoj proces iskanja materialovam redne, neke točke, kjer ti to dobiš kakšen je to proces.

SPEAKER_01 45:58

Ti maš neke materiale, ki pomenijo. Ti danja maš materiale, ki ti pomenijo in si ti prenašik prenaši z ano v drugo maro, leta in leta. In če veš in vidiš menje in rečeš kaj ti lahko meni neke nardije iz tega materiala in ko daš menij nerd, viš si dovoljna, pač te naj komunikacija in smo zadovoljni obe, in ti imaš sigurno še materiale, in ko to zadovoljstvo ti odfred, te z velikimi veseljem, mesto, da privajaš za umajo drogo te svoje stvari in se vse bojiš, da so te moči pojedli, mi jih daši, kot se potem stvari, kupičajo. In polno polno stvari, pomarah in po škadlah, nam bedeženimi emočami in z te stvari potem rata vedno je peam direktnega kontakta z nobeno industrijo, ker industrija začne komplicirati. Zaradi zakonodaja zaradi navori biti res material, da je nega industrija konkretno odvrla ali bilo popavljena. Ali je bilo se vrlo v nitičen, je slab tisk bilkoli. Pravetno ani že mejo na bagju. To je moj material. Material, which is romal with the textilem. In the Indonezi, in the same day of the story. Always previous money, odd odd plash, of more, zombies in the chakras. Has very.

SPEAKER_02 48:22

Tako delati obestwood je zelo time consuming. Uhroman času rabiš za objeto samo predavo nadgradnjo. Ali lahko, ali to sploh možno prečevenči ziroma ali splohci oziroma člnosti, bo vam rečle, to varjetno cenijo. In to ni neki večji problem. Ampak ali misliš, da bi lahko to razširili na bolj splošno skupnost, da bi to večina ljudi razumela, z plohka vstopemo zelo neko gospodarsko situacijo. Ker ljudje so odvisno od stega, kar premečilo za svoje delej od tega si morajo ustvari tudi svoje življenje. Ali mislim, že bo lahko na dolgi roh. Ta vrsta, bi rekla oblikovanja in del preživela. Te nočljivih in družbenih, ekonomskih časih.

SPEAKER_01 49:25

Porn, ja, je to. Zakar mi prehajamo iz tega, inkrat je blood, da se kupe plash, ne?

SPEAKER_02 49:38

Yeah.

SPEAKER_01 49:49

So online, no? To be message, in places. Non-stop, se pravi, tisti show po ulici v mestu Ljubljana Nova Gorica, Beograd in ljudi sta od dale prepoznali, kti si melt testi plast. To je bil tvoj status simbol. In to ker je zdelam, je wearable art, je umetnost, ki se nosi zakaz za karma emotivo namboj v sebi, je narjeno iz kosov, ki so tvoji, ali pa tudi ne narjeno, da je jedinstveno se pravi, da ko greš po cesty. Invad, imaš samo ti tak kos in tak kosek povadje, do kar je zdela, da je mnodo več konfekcijskih števil, zato meni pač ni logično, kdo vešne kdo je bil testi, ki je izumel konfekcijsko številko. Ker je sem življenje švedila človek ženske, ki bi bila prava konfekcijska številka. In zgor je spod, da jakno in hlače, da joje prav, ne vstaja na radi. Ko da maš jakho, ki ima rokav na regen, maš krivo na preklop in to po tem nosi kamne. Zjutraj a maš malo manje paste, z večer maš malo veče in to je težava. Ali pa se zvodiš, ko maš trebo malo nampičen, kr si dva dni pred menstruci, in prav zdaj bi rada mela ti so kriva oblečeno krijo lahko maš vlečeno.

SPEAKER_02 52:09

Dve stvar si se mi zdišť do tak ključno, ki jih se veda v svojem delu za gotovo tudi z katerim probleme, ki jih poskušajo razvati. Je to mogoče temu, ki je malo zdopega v slovenčini. Angel bažbe predleti postav in drugi etnologiji tudi prevzeli. Mislim, da je super. To je oblačilna kultura. Se pravi to, kar mi oblačimo, je del kulture naše. Skupnostne individualne, je oblačilna kultura. In drugo pračanje je seveda tega, da z konfekcijskimi številkami inčinom proizvodne. K so bljen rene za to, da zmašuje stroške izdelave. Delno tudi zmašuje se veda odpadke, kar industrijski proizvodnja del majši vrale. Ampak je domeniki številni proizvodni, ki zmačuje stroške, da bi nazadnja. Verjetno ki si reka na bom nikoli tega bogatila. Ampak da pačnikom teh, tvaren in velikih konglomeratov. Sve prinaš veliko dobičke. Mislim, da je v Evropi od tega lastnik in teksa, ki je lasnih vseh hitrih, belnih znam hitre mode, pa veliko njih. Mislim, da je v Evropi po svojem batcu, naj tudi izoblačili se da zelo veliko zaslužiti. Na račun in koga, ne samo česek, tudi koga. Red zelo pomembno v govortu, kar kako na način del tvojih kolegiji kako delajo. In druh, ki se mi zdi, ključno je razumet. Če gre za oblikovanje, ki prav najbi bilo primarno reševanje nekih funkcionalnih normativov, lahko z nekim aktivističnim pristopom. T tudi zelo telno v malem okviru, ampak spremenjaš družbe. Pošilaš neke pozitivne tudi kritične misli na ljudi, ki morda splohne pomislejo čemu.

SPEAKER_01 54:37

V osnovni nam kupi tvoje zgodbe. Zodbe apsijanja in to nem šti moš privavati pripraviti z fistekom. Takako drugačno. In potem si vada pomembna tudi zgoda. Po drugih strani, da si reklaj obdobje krize in tako naprej kriza je vena nas nekaj krizo. Nej, koti investiraš smo investiali v plačne. Pen sem plačne, so je računica je enostavna. Če ti maš eno jakno, ali če kupiš vse mesec eno jakno. Koncu si ve kaj bolj drago, ali ena jakna ali deset testih, ki noben od njih ne da zadovoljstva. Ali pa deset drugih enako, ali pa ni vem, je njena iz materiala, ki dejansko ti škodi, kar tudi toje. Zdajem se dossi govori. Mi je zelo pomembno, da se o tem govori, koliko dejanskih nam škodijo te materiali. Plastika se to je predano iz nafte. Insa bar vila, tudi nam je karajana plaza, in nočemo razumete, doškodimo drugem inokolju, to se ni primilo in se nemo primloji in a kote naklademo se temp pred blokem barvila in barve out, barvi in outlet. Rozumejšti tvoj problem, je problem vanglades plačiš na trenutek, po kojem poveš, koliko pa plačeš ti vseh mesec, ko grešpownem, kam vrši medesec novelo jakan mesec na vaj, novo majčko, novo sračko. In dejem koš neke izpuščanje. Potem, kar se dogaja. Koša je največji organ, v osnovi potem problematika kože zaradi tekstila in zaradi baru se najprej nam izraža na obrazu na najbolj včetljivih delih na obrazu in na genitalijah. Okrhoči všese vrat in. Zanim. Bilo super. Jsem zadovoljna se vrhla. Kaj vam bolj hitro razumel.

SPEAKER_02 57:34

Mislim, da so poslušalci razumeli, zakaj semenuje aktivistka. Ne samo za to, ki se manje zdi, tako za to, ki serio aktivistko v svojem razmišljanju. Oblikovanju na splošno. Zde samo da neke oblačilni ali produkti, ki so vezani na oblačilno oblikovanje vezali na splošno. Mislim, da potrebujemo bolj v družbi z svojim glasom, ki povejajo denje, ki ga argumentirajo, kot neke vsebine, ki dajo na mizo za razgovor. Ne kot ultimativne inaličavne resnice. Amkræ, čemer se moramo pogovati in odpriati teme za nek boljši jutri. Želim ti uhodno pot v Mehiko kar tudi čim bolj uspešno residenjo in delo in povezovanja tehnih interdiplinarnih interesov, vrni se k nam nazaj, da bomo še kaj karmljali in kaj skupaj obstvu nadila na področju, res tega nekega pristopa in sprimjanja, kako ustvarjamo oblačilo, kako ustvarjamo produkte, ki jih ne samo nosimo, ki zelo pravzi nami večer. Z neta dolja spremnite je ma zelo zanimive instagram komentarje in objave, da boste še vedno njej, sti bom dali tudi podpisu lahko ga najdete. Petra lep danše naprej.

SPEAKER_01 59:20

Hvala danio smari zadovoljne cremlati. Hvala! Ćao.