DEMODE #017

Julia Kaja Hrovat je slovenska modna oblikovalka, podjetnica in ustanoviteljica blagovnih znamk JKH Identity in Divja Žena. Poleg oblikovanja aktivno ustvarja projekte, ki gradijo modne skupnosti.

www.jkh-identity.com

www.divjazena.com

Gostja: Julia Kaja Hrovat

Voditeljica: Tanja Devetak, Center za raziskave dizajna.

@devetaktanja

Glasba: Lea Čehovin

Postprodukcija: Loti Kavšek

Posneto v Atelje Galerija @ateljegalerija

Transcript

SPEAKER_01 0:15

Današ je podcast Demod, ki pozor nasla šešem nekim družbenam, ekonomskem, kulturnem političem in tudi trajnoskom kontekstu. Je dolgoje vredijka slovenske mode, ka je Julia hrad. Tudi ustanoviti več blogovni znam, ne samo identiti inutno tudi v novi blogovni znam, ki je žena. O tem bo še kasne imale več govoriti. In mislim, da primerna gosti za ten svetovni teden, ki ga proto obeležemo tudi, morda ne toliko na glasno, tudi morda bilo potrebno. Fashion Revolution. Ten, kies posvečen. In govori o odgovorni modi. K mislim, da je tudi bolj pravilna izrazka strannost, ki prozo tak živalo izrabljen izras. Ampak odgovorna moda in posebni podarek, je na nekim skupnost tam delovanja. Kaj si živali tem skupnostem delovan zelo veliko karakterna. Ne samo znotraj svojih rodovnih znamka, po po vezovanju različnih gakterih v Slovenski modih. In morda bi začela z nekem projektom, ki ga konstantno izpostavljam kot en dobro poslovno iniciativo da že v nimela nadjevan. Kaj se bo referirala, ili van stej. Zpravi na neko demokratizjo distribucije prodaje, kaj zhodil ta projekt.

SPEAKER_02 1:57

To je pomen projekt, ka smo ga začeli skopati v osnovni trijen, nam je bi pa, da bi povezali ne samo modne oblikvalce, ampak tudi druge ustvarjalce, o nekem mogoče širšem spektu kot nekega življenskega. In da bi decentralizirali tudi slovensko mojo, da bi šli iz ljubani v druga mesta. Sama ideja se je porodila v bestu v času korune. In smo kreči dobil in raspis. Craza kreativnost in kulturno kriativnih industrij in smo vistovni, in kar začeli pačati ta projekt. Vozil smo po slovenji, smo bisto nadil, da je bilo 20 vožen, tem da so blične tudi. In smo besto povezati, se prav. So šli odselsko regijo in moguče večerne moren. Tako da je taknih iz tega, ker semja, da smo močnejši, nam samej malhu nadmi. In tudi pomerno, je to mrežanje naših končnih kucev. S prav nekdo vidu nekaj morga, kupu, neki moja pa bo zravanje spoznače en drugo blovo znako, za katero sphne ved, obsta. Poti smo mal potak in smo zaživel na zajtaj projekt, instanil smeta 22. Dan je smo milpa statič popru tri mesce in letos pridemo, zdaj maja še v rog za enesec. Načeloma je zde, ki pa večer man enak, z tem, da dodajamo kakšne nove akte vsakič. Ampak nekak smo gotovili da pač kaj, ki pa se ostvarila v kopu, ko funkcioniranje, smo visto postalke, na ta družina in če vidimo kakšno priložnost, kjer bi se lahko povezali in predstavki pač da malo skupin ingemo akciju.

SPEAKER_01 4:05

Zakaj mi si izgajati je ta skupnostni moment v slovenski modih bolj izema kot pravilo. Kje se tu za tak nem. Da so v semka pogovali, si umila. Vsi bno se prekopli, da nekdo drug neki dela, potem se pa bi dali svoje stvari. Kada ne razumejo, kaj je pomeni ustvarjati skupnost. Skupnost pomeni do zvahno ne samo do bovitje, ampak tudi daš v smislu ali dela ali svoja znanja. Počineš da dejansko ustvariš skupni vezi. Kaj je mogoče v naši mentaliteti na robe, da ne razumemo tega tovega pristopa, kjer očitno je, da se ne biš konkurenci kot neke slabo, amveš kot neko sinergijo, ki bo tudi tebi pomagala.

SPEAKER_02 4:58

To zdaj več faktor. Dogačnega povezanja sem se načila ne samo domaz nekimi prednotami. Ampak sem več let asistirala samje grčič in to do je enna izmed teh, ki se je rodila pospostav neko skupnost oblikovalcev in organizirala razteve in poprej. Oziroma modnega inkubija, kjer je to povezan precej na tapeti. In smo gotovili, da vbiš to moglo biti pravilo za slovensko oblikovanje. Jer na koncu smo mi zaprav vbistvarci. Mi nismočne blagovne znake. Mi se ne moramo primerati z nekimi tuimi blagovnimi znakami, ter na koncu smo za vse sami. Pač na oge, ki bi mogli minimalno upravljati oziroma bi mogli biti kipa tri ljudi, nam misemo en sami za vse. Dejen nekih izkušenj, daljen informacij, pomoč pri, ki si pa ti do blogje pa tudi tam neki poban. Ne gre se za karanje ide. Mislim, da to nek strah, da smo ga preseli moki, ampak je bil vidjen moguče tudi v času štije. Mislim, da bi si mogle več pomagati. Zako sem pač uporablja, tudi da sem doplajno informaci, men ni problemcija da tudi nekom. Pače bomče, da nekdo delil neko informacij z manom pače to boldo vesel. Pa tudi pačnika skupnost bi mogla biti. Ker bi se na vedne počati, mislim, da se ne zastajamo dovoljno. Se poznamo na živjo, ampak ne usedemo se skup na večerjo, da bi se malo govorili o izkušnjih o naših aktualnih projektih. Ter vizto pogovorovi pro zapro pridemo pol tudi samih idej za ključko karne. Mislim, da bi to mogla zavesti to povezanje. Ne samo v kulturnem sektorju, tudi pomelno družbe, na šjemne.

SPEAKER_01 7:22

Družbega doganja, v katerem nastaja. Ti si umilda, da si blasto uspeš nadpisom odna inkubija, ko si je umenila na centru za kreativnosti in si kot nekih dogaj, ki naj bi pomagali k razvoj mode. Ja sodelovanja si umila, različiti tudi pogovorih z inimi in pa z tudi tvoje kolegiji v slovenski mod prihajati doznanja, da je tudi ta produkcija na nek način omejena. In da mogoče napredek bi tudi pri razvoju neke vrste produkcijskega ha, ki bi omogočal širši nabor faz v produkcij. Kar sopaž slovenski modij je, da um resnik zaradi te omejene produkcije. Se ohrane na nekem nivoju mogoče madre, širjenega nedi same. Niz labega ampak v smil nekih osnovnih moguč abacij, neke nadgradn pa nik, srednih od vas, ima sredstvo, za kupoje stro in opremo mogu, ki to znajo, ne za nekamo serjo. Koliko vidiš tu možnosti, vendar mašku pri ustvaranju te skupnosti pa pri nekih skupnih projektih.

SPEAKER_02 8:46

Definitivno se strjenjem stabil. Velik in je tudi takih, kameremo. Pa tudi ta sreča, kakšno šiviljo si doboje oziroma najdo, neko ta šivilja in sto. To bilo supernik, neko kreativ ozoma inustrijski prostor. Manfakturna recima proizmoda. Ampak v katerih vejanskih lahko proizvajati take serije, ki jih mi proizvajamo. Mislim, da oben od teh blavnih znam, slovskih, ka so zdaj na trgu, pač nima takaj oziroma nekih naročili stojni, da bi lahko sešli nekesno proizvodnji ali slovini ali pač kerkoli druge v Evropi, ter noven proizvajati to kosov in ga pote. Zdaj pa za dvežov, si po mojem nas plačajo. Še vedno cenče tam oziroma pri živijan. In ja pač definitivno potrebujemo in prostor, v kateri bi dejansko lahko dačila. Mislim, da bi se to pač pravelo zelo lepo lahko zganizirano. Rečemo ni opojelki, ki se šivajo te inine, z bislim in kolej. Da se pač neki optimizirati postoke pro zaprav izdave. Ampak mislim, da bi tudi potrebno neko izobraže oblikvalcev, da sph dojamajo, kaj zapizvodn vključuje in recimo v svojem desajnu kakšne kompromis, da bi mogli sklipati, pač samga končnega produkta. Je mogoče pač tukšil. Ampak bo bolj tak bo za proizvodnjo bolj optimalno tako naprej. Mislim da so to take storiko znanje, ki so manko v naši kreativni oziroma oblikovalske skupnosti. In tudi samo to fine, da bi mela nekiv. Pač neko točko, kamer bi se lahko obrnali tudi za nabavo materiala. Ja si imamo neke agende, ampak vse preveč raz trečena. Tako neka knjižnica, nekih materialov, da klimajo pogledamo moguče slku, da bi ta skupnost mogoče mila na voljo že samej neke osnovne, delega črnega poplina, ter to neke karvi ramo in če bi tega kopi. Tribali, bi bilo veliki cenek, karče pačimo koperi. In tudi koncevan veliki diskujem. Z proizvodnjo tega tiska sploh v zadnja času. Veliko teh za teranja. So krišne doprej, ampak so zlomjen za materiali, ki jih lahko izbereš. Tako da vse manga. Mislim, da pačar rogi je nekak in taka skupnost, ki naj bi to mogočala, ampak kar je super za neko mado generacijo krivo, ki rama šas, da greš mal testi. Pa malvi je laser. Ampak je kot pač človek, ki delav v industri, danko nisam pač. Poslove su. Nam tega časa, si ne moram prevočiti tega časa, nam je bilo super, da bi šli, da bi rekla in nari da desetih oblik posem, pa si bela gore. Mogoče bilo je razmisl, če bi pač razširali svoj spekter, tudi v smilo nekih mirohproizen. Da bi ulašali.

SPEAKER_01 12:36

Mogoče res nas to včasne skupnosti, o kateri se pogarajo in kič na nek način, da bi bilo aktualna tema tega teda, da zavreščemo o menu in logiji, ki ima v našem življenju v formiranju širše našega svetar. Zoma tudi, ampak neka oblačina kultura, ali pa blačen tekstil, kot panogi, in da naslovima to skupnost pri nas, ki neka pomanka. Zdajem boši, o zruživanju oblikovalcev različnih akterijov te kot proizvodnje do testi, ki bi ponuj tekstil. Neko kružno telo, ki ga vem skar poimala zbornica za mode, ki je resne družbe imajo. Zdaj. Da so že iz 19. stoletja. Poč kot nekimo centri in modni imajo, ampak tudi astrijam zadnjih 25 let čest primerno in zelo delojočo zbornico za mod. Ta zbornica zada, te opravlja take naloge. Zdaj tu zda. Vim, da slovenska moda pa vendar nima nekam resne podpore. Tudi drubene, širše družbe v smlu nekih nakupovanjih navad, razumenja, zakaj dobro. Kupujemo za te, ker je to nacionalno slovensko, ampak kaj si temetno prinašamo skupnosti, v kateri živimo. Ampak tudi mogoče res odlučavce. Koliko si ti naprej, ugotovila v svojem posovanju. Odločitev za države z abstraktom. Kres odločvalce neke zakodaj, ki je pomagala, da si lažja vstopam na trdo, ki je prišel kot franšiza ali kot neka velka industrija oblačila.

SPEAKER_02 14:36

Zej vim pomoč ja samila sem neka sstva, da smo za kanali projekt ili vanstaj, ampak to sobna ska, ka so bila namenjena za projekt in za to skupnost za dobrobiti več akterij ne mene posameznice ustalke. Z mislim, da je država, da mače gladi. Nekodore, ker zapro kampa. Močasnih spihne pače invaranje. Urokilstva ni približne paše, je preveč gospodarskan, ampak v gospodarstvo pa tudi ne paše. Zakmo pa preveč uremnik za gospodarstvo. Kaker sph smo v endo oblju med tim in drugim, pač so neki razpisci, na katere se lahko prijavle, ampak na koncu so ti razpis napisan tako, da zaprav bi mogli svoje stvaranje spremeniti za to, da bi ga doblj dobil. Ja definitivno vranjo en nekoš in se, da je dočejna voča tema zadnjega leta, te našem vnem. Me zdi smo teranje enako kot kateriko druje. In prispe plačanje glede na to, ko zaslužiš enako. Tako da to plačanje prispečje ena velika stvar. Za katero je treba moci z veliko delav, da jih lahko pornači. Tako da bi definitivno. Kalež takšne finančne spode in strane držav.

SPEAKER_01 16:22

Govej o nekaj veliko tehnih stopnih. Recimo, dlačne stopnje te več poznamu zelo dober. Trandeš moguče en model v deseth kopih. Pa si na redki. Recimo o slovski modli, ki ima nipliku. Vlaci unikati, ne ogromno raziskovanja. Ampak desetnih modelov, oziroma model izverzij tega modela, je tojšno stopna izte kot testi, ki prodajo izdelke nekih večjih korporacij, ki so bridane vljoske številu. Seda to je razvika. Ne umenjem, da prezo lokalno. Zdelajo multiplikator učenka privašče to več in da je tudi govora. Rno v te tudi strih o tem. Ali je možno tu biti. Mamo bolj kongoče pomet posluha, tudi za te proizvajalce. Moda pri nas ni zelo števčna. K se res uvaranje, živijo od tega, jih je ni veliko. Neg na to, koliko se jih predstavlja na ljubja na face niku, ampak da res živito tega. Tudi ti si pravče v oblikovanju. Ampak zelo razliko razmišljajo. Jedno tje vendar vezano na oblačila bi rekla. Ampak iz tega po tem je spudejčki v svetovni mod veliko tereknih primerov. Mgoče spoven in uniko malo v notrno popremu ali pa morda bolj v tekstil za notrano prema, da sam bolj natančna. In pa zdaj ta zadnji projekt, ki zda je divja žena. Neš imenati, ki so zelo vezana tudi na tudi, bi rekla zavještenje v inkuzivnosti v klučevanju raznoklih čeprav moško ženska pozicija, ni tako raznolek, ampak vendar le vlučevanju različnih skupin in zelo naslači tudi zmenj, ki daje svojim kolekcijskim produktom s tim novim produktom. Masil za oziroma sem pravilo rekla, kre mazil za kožo. Krat ka zelo raznike ambicije poslovne. Meni se to zdi zanimivo pri tebi, kako išče, to razmerje, to sinergijo med kreativno kulturnim sektorem in po nekimi poslovnimi večinami, ki morda v slovinski modli najbolj dosledne najbolj umanka. Ja sam, da tvoja mama je že tudi generala skupes, da generali tudi te vinče drugovine, tudi en recimo elementov, te drajnosne mode, odgovorne mod. Kje si prozok te poslovne večina jih izpila do te mere oziroma kako jih repiš in današnem delu.

SPEAKER_02 19:22

Najstu, ki je to poslovno. Ne vem variti za to, ker sta oba starška namila svoja podja in pač je bilo to nekak logično, da pač. Najbolj srečenci še del kar želi in se zdaj, da ne bomla delati to, kar živim kot zaposlina v nekem podjetju. Zato sem se odločila za samo pot. Kar se potiče blogne znamke, pač se trudne še vedno in taka meja med tim podjetništvom, pa med to kreativnostjo, k se dogajajo v moji. In nekse vistu, ko dračam, pač dovač, se spremenjajo tvo navadde, tvo življenje, interes in pač s tem to tasti. Ta moja blogna znamka ne bi rada umejila samo na oblačila. Ne moguče, če deset letil več nebo te znamki nimam pojmaj se bo zgodil, ampak se mi zdi, da nekak sledim pač nekem svojem kreativnemu ritmu. T smhlu tega, kaj ponem v trgu, ampak še vedno z nekim zavedanjem, pač neko potencijal tržno vnost ali. Se mi zdi, da v primerjavi z drugimi svojim kolegijem, moguče vsem, res bolj podječko razmišljam. In tudi na biznis moderno ter na koncu je to biznis največjih na svetu. Se mi zdi, to ena taka sinergija, karde na ramo. Vizju sem zdaj to in takih fazi, kjer ma spremenjam svoj poslovni model in se odmikam od sezonskih kolekcij, ki mi prenašajo več ni česar in finančne terativnega zadovstva. In visto prihajam v neko fazo, ker bida izdelala manjše serije in več krat na letu kot nekaj dropi, temče v toj. Djuja žena je pa vjesto nastala kot en tak bom reklam mogoče, keravna nasila. In jih pa pro izhaja iz mitologije oziroma legende o krivo petnicah. K nas prav spenjajo na to, da se moramo vrati nazaj v naravu. In v sobivanju človeska narav. Gri pa vbstoj za enjo tako zadado, ki je mogoče prnesemo nova in morda zelo kontrazna, ker je osnova vseh mazil gove roj, ki je znan kot en zelo finna sastina, ki jo lahko jedemo in dajamo tudi na kožo. In varne činke. Mi testiramo že smo si zelo dušni. Vojni to en velik. Mi se zdi, nisem šla v trenda, ampak sem šla do zaradi tega, ker je to sem produkt, ki deluje, ki je dober za nas in bi pačada ponudla. Naprej, sem pomila tudi partnerja, ki je bilo obvistu in totalni človek, ki nevarje v krime. In se lansko polemazo, kofino, in to je kofajn in to mormo začeti prodajati.

SPEAKER_01 23:04

Tak je, da biš tak pozitivni fech.

SPEAKER_02 23:09

Veš tak sem kar dela. Kater ja smovoljna trako. In sem kar precejčen perfekcionist. Kod v čehom, da pot koju.

SPEAKER_01 23:23

Zaj lažej zagovardeš. Know. Vem si to mitologijo slovesmo, ki se krveče v tjem inspirativnem razmislku. Ampak in šok inzaj v poznavanju tega del in povezaj z zajnostno odgovorno modle. Vščasih prišlo pri tebi zavest o vrednosti, o prednosti po simbolnosti kotneščine. Nniholih in kučuješ zelo subtilno za svojo delo. Tako z nazivi proizvod, kolekcij, kot tudi zodci, ki jih razvijaš, za sodjelovanje z drugimi oblikovalci in oblikovanji. Včasih pa zapropi pri tebi prisotna, bika izobraževalnost. Kod o sebi veš, da je da si ti tudi odgovorne za izobraževanje skupnosti. Če bo malskila ti stejo tvormo instagram, profilom, tudi malajo v različnih otovih. Včasih za izkorišča za neko vrste izobraževanje, neformalno izobraže, nekih pomenih, ki so tembi ključno. Koliko vidiš v sodovnem svetu se vrbimo tudi na način, da je ne samo testa, ki ponujek obleka, katerim smo polisti ko zadovoljni. Mislim, da smo v nekih identitetah, leponih spektih in pohodno. Ampak tudi kot en zelo kar pomenben. Zaj, ker mal stanno predočni vsakdan, vsaken korak, pomembnih, iniciator spremem v druži ali sploh ima moč.

SPEAKER_02 25:22

Zimbajm, da nemajo oblačila in moda na splošno domoč ter koncan. Š vedno mis, da velja oblika na tudi člani. Ker čeamo tudi čih si družbenega niba. Ko vidiš nekoga, kaj je urejen, nem učtek oplečen, kar lahko poprače tako neme. Če vedeš neko, ker je umej za vračila. Pa moguče, sph ni. Moče je ta, ka gleda, kor da se je iskati, za smeti obliku. Mogoče je on pač fobišen podjetnik. In obratnosti za nekoga, ki se uredil. Zo predni. Gimo v glavi, neki sterotipi, ampak še vedno je družbi nažast tako, da pač automatsko tak vizualno presodno človek, kako zeda. Zdaj pa smil, da bi sem mal pokrudni, v smislu tega oblačanja in naslošno neke kulture banja, se mi zdi, da johne da primankuje sp našu narodu. Nejom biti osen. Ne smijo sam krati za to, da bomli zelo dravo, po najnovveši avti, važenje to, kar smil in kaj imamo vid domak koncev. In je še vedno mislem, če si ti vleče v neki, kar te nam zagra, da se bo tudi dan veliko počut. Boč veliko sačnejši, se bošej pogovarju z ljudmi. Mislim, da malo respače en tak magik faktor, ki vpliva na vvisto našine in na to, kako nas drugo sprejemo. Veš veliko je zgodil, ka si omenila inamni pa inči trgovino, da so ljudje klicali z autobusa, da so vidde v izvo, neko kombinacijo in da ni točno to kupila. Ne vzademo si tega časa, da razmislimo, kaj nam zarde. Ampak smo nekakako ni mogoče v nek sistem, ko ker je bil 30 let naj, sem slušala, da si še opakiti. Zako nilaci to kompleto outfit in ljude so še kratko navni, da kupuje obstu, to, kar so videl naudje. To izajo ridu in z pa ne vem, pa ne znam, tega po kombinirati ali kakor. Ampak namem, svetla se pol odpiram in speti druga opcija. Da bi mi kot modni oblikovalci lahko puniti neko silsko svetovanje, ampak to pa spet mislim, da ne bi funkcionirala pri nas, ker je prevaldi, da bi dejansko plačalo neko slovo.

SPEAKER_01 28:10

Miš da prevaliti. Ali pa morda pri nas bličina, kultura še nigrira da ni del njihov žulajskega slova.

SPEAKER_02 28:24

Mogoče moguče moguče moguče to. Ampak mish, da bi že recimo, v politikem se mogu nagledati.

SPEAKER_01 28:33

Absolutno si snja. Moda diplomacije, torka se z različnimi gosti, tudi v podcastu in tudi drugače. Ko se govorajo, o tem. Je včas komentar, da zo se ne zavedajo, kako pomembna ta moda diplomacija. Tej zaradi tega, kerne prepoznajo slovenske moder slovenski mod, neki karto obstaja. Mislim, da to, kar si rekla je zelo ključno. Torče omeči tam, ki se nekajo ni za nasode. Resnik bi morali biti na prvi, nekaj je. Ker postovali, ampak premalo. In tudi zaveden tako ključno da to neker, karbi moral na prvi imati, vsako dnevno podpirati to proizvodno. Ja samem govorimo o distribucijo prodaje. Izkušne tudi, ka samem prdaš kaj to slovenski modje, kar skoraj standard. Da morajo biti oblikovalci polti, ki prodajno sokr strane pa jnosti sem zdi ka običajno. Kšaj je razlika, karder dejajo popej, pa nisi vedno zran je res to padre, tudi kakšna je dimenzija sodelovanja oziroma tudi na te skupnosti.

SPEAKER_02 29:58

Kej, sem mi zdi, ka semkrati v tom za človeku usen. Přeče tam. Ja sem recimo vidila, da v teh popih, ki jih dejamo, tak krat. Knesem prisotna, pač nem bom rekel, da sem predajajo izdelki. Vse prodajajo mogče časih zelo bolj, tak krat, ka semst prisotna. Ampak mi tak zastopamo v seče kolektiv. In ja dejam in tudi človeka moje stvari. Na koncu morte človeka videti, kdo je in kaj sphega zanima. Ne mora meni ženski, ki jo ne zanimajo, po nijo obliko sprom, da bom popala slamne vodane.

SPEAKER_01 30:44

Zdaj se deluješ konstno, da bo vse jasno, da bi slamnika. Pa pokazano.

SPEAKER_02 30:55

Tako da, ampak kar se počiče tega recimo pre skokan, ksem šla iz zof. Trgovine, ki je tudi delovala kot kolektiv. Pa potem v samostoj prodaja vistu. Mi je prav meni super za, ker mi sem v sozial razgredila neko baz stranka, pa sem videla, da so te ženske, da sem semela pojmen v teh ljudi. In potem ka sem odprla v ta svoja studija in so začeli tega speti odhodati k men, sem jih spoznala. Mi je bo tako jasno, kdo je ta žena, ki kupuje moja oblačila in po tem na podlagi tega, pač se veda tudi prilagodiš kar koliko vedeš, kakšname po. Na koncu viddeš, da je to ženska vvistu pač tudi načine. Na konci tak oblikuješ oziroma iz sebe. Zdaj pač, je potem skupina ljudi, ka se vito tem. Ampak, recimo, kaj sem opazila zanimivo. Radi imajo da kupijo pri oblikovalci, da jim oblikovalec svetuje, da im oblikovalec mogučen, skrajša paprej. In to je vseen tak luksus, kega po nja slovenska modla, ker druge po svetu tega ni. In mislim, da bi to začelo lahko tretira kot luksus, pa po drugi stranih, pa to zanimimo, inkopnih slav, karem, da jih zanimajo v moja stvari, da bi radi poskusal, za to, ker se ne upajo, pride kar v studijo, karni pa meni ne poznajo osebno, pa ni vi, do sem, kako in se mi klikrat zgodi sam kašnih semnih, ali po pahih prida tjan, da tam spoznajo mej oziroma znamo, in je potem laži pridati v studij.

SPEAKER_01 32:50

Mislim, da je nekako podoba, da so tudi vožna. Global, da to moderni tako elitnek, modni oblikovalci so tudi posebnega. Da smo prezeli to. Kes je stvar, monni oblikovci so produkti prodajo. Delavci direki, da so izbento zelo popularni izrazovci. Pač nekdo, ki delajo.

SPEAKER_02 33:16

Če živi. Pače stvar kočni, koker nekdo, ki se opaz z vončarom, ali bilo. Se mi zdi, da je okrok tega, da smo všišni važni. Vresmi sam pačino ljudi. Ampak, ka sem lamlašala, sem tudi misena. Inkrat spne, bla objavi čegali vamiši, ona dela prigoče, ki pomagajo, samko, jo na je bom pisala z poznajo, kream na vnem inkubatorju in je blodš, da tak nisam pisala. Ampakimo sam vsak danes rečala, ali na hrana, ali po uci v ljubni. Da sem je vedlo, ojka pospodzi, ampak se pogovati pa z veseljem vdačaj z ni smila. Boni pa začel odati knaj u venči trgovino, kot stongi, in sem besto poznala, da in čina van preprost človek, pač korkoli drugo. Tako ja, to trema razviti.

SPEAKER_01 34:26

Ksi, da to modni oblikovalci neker, ali enkuh oblikovcij iz tega delja ali to so medij, ki so ustvari, tako nerek o kroku modnih oblikov, nek poseban status, ki se pojavila glanje izber v nekih tehumnih rubikah ali takih popularnih rubkah, nekih stokolnih. Da potem ljudi resra, da to nekaj tako ekskluzivnega in da iz tega potem, tudi ma pozvez je slovenska, mod si ne morem privočiti, kredito nekaj ekskluzivnega.

SPEAKER_02 35:02

Mislim, da to prehaja še od nas. Mislim, da se zdaj to ovaljen. Ne objavljajo skor nič več v modnih in modnih dogodnih. Todo tnihnih dogodkov je vidno man. Zato da si tam, da vidiš kolegej da vidš, kaj se lahko dogaja. Tej pa zdaj vidno man in polčas, koliko spoustavljena to nafrije. Ampak mislim, da zdaj pač tega večnik, ker nam fesne vide, snimati to ne zanimljiva tem. Pač najo ekipe, k je zdaj za kaže muda bna, da se o nje najbi več govorilo o časopis. Ljudje več na časopisov, ki je ta problem, na vem, ampak videm ta problem. Vsen se mi zdi, da lahko medijem, tiskani in televizijski in radski pač pri pomorajo prepoznasti oblikovalce v našem prostoru. Ampak je pa števa obja. Koliko si te drudiš za to komunikacijo z medija. Ampak veliko netim tudi na to, da ne dobim novega odgovora, pa je po tem pobren skopisati. Pa skozi žila, jo smetišno, speti s tim novim projektom, pa speti s tim drugim projektom, zaprde na odgovorijo, ne razumem, zakaj je samo težko napisati. Hvala zanima. Si bom shranili, morda paj objavimo. Lepo nekr druga. Pa sem slušala od novinarje sem pošili, mi vi na radne oke. Tako da neve, nevešči dovoljno, kako bi postop.

SPEAKER_01 36:53

Imamo tudi stovne medij zares modnega medija, ki bi se ukvaral samo zhodno. Koliko dosi, ki se okvarijo, pa so recimo v nekike imajo modne. Prajo, da modni medij pri nas ne bi preživel. Vprašajem iz tega seli, ali ti kot lastnica probeznamje nekdo, ki je že veliko projektem prostoru zaštrtati na temčju. Ne samo, da bi sodelovala, ali bi bila pripravljena, na vem včasih tudi kašno vijo plač. Včasih so piso, pač kaj kakršnekoli medij, ki bi bil za dosod mi van strove.

SPEAKER_02 37:38

Blače bi bil za dosod niben in strokoven, ampak za to bi rada tudi številke, preden bi plačalo oglas, koliko ljudi bo vidlo in koliko potencijalnih mojih kupcev, bi to vidila. Ampak ksem človek, ki tudi na Instagramu in Facebook ne plačuje objav. Zato ker se mi zdi, da kriokka nekam nem kaj. Izto do uransko. Ampak pač, če bi bil dober medij, ki bi omogočal pač neko prepoznavnost. Ja bi lahko pripravljena plača, definitivno. Pa si imamo neke medijo, ki moguče, da mis moda. Mohda je sustav ni v nekij. Recimo, ne vem, mislim, da se on zjutijo drugačili mode in oblačil na splošno. Z velikrat objavljajo na slovenske oblikovalce, večkrat. Zakaj in slovenja več in radni. Da je frašem, pa še vedno rufrike, v kateri bi lahko izpostavljali slovinski oblikovalce ali na instagramu. Nek medij, da bi naredno dobro reportažel post Fashion Week. Ali ni vem editorijal post fashionek.

SPEAKER_01 38:57

Imamo pravne modne novinarje modne kritike. Modnih novinari je morda kriti pa ne veničen. Bi prav generalno pogledala tudi koncu ga. Za završje globalo mor. Morda je z slovenje premalo dogodkov, da bi še več in spraševali tudi razumela, zakaj je zelo pomembno. Da Franč Revolution je nastavne tragič dogodku. Rada v banljšu enajst. Mislim, da je od tega. In je bil kot klic pribuditi, da potrošnik, ako potrošica mal začne razmišljati, od kje posso neka oblačila prihajajo, kaj prihajajo, kaj groso kupujejo. Nadej sem zdaj na kratki test med mladimi. Polobja jih je glako ne umenja pa je na bim na glas omej na kater, ki kupujejo. Torej hitra mod na staroj pravim platformam brez razmislika. Zdaj nijo druge kvalitete vekle na rovanjih te najši generci. Kaj mi si še, slovenska moda, vsi ki delujemo tem področju, moramo narek, da se morda od čez ento ko se zhod bo zgodil tak teden, pomala bolj kvalitetno svotoočen konkretne od akcije, kot ta te dan najko kolektivno delovanje.

SPEAKER_02 40:46

Najlano raztevo. Vaterihst razmišljam in se mi, da bi bilen tak teden, kot je ta ten zelo primeran za tako razstavo. Drugač pa ne bošila, da semila indozen projekt, ka sem ga posi, da bi spodbudila več schimskih modnih oblikovalcev, da se zberemo vse skupaj in radimo in skupni projekt, prizavanje, namenom tega zaveščanja, da bi reel, saksi bo zbral en atikel iz en tehre mode stranki in bomo uzeti slico. In po tem bo šli dejati kroj, kupij blago, zašil inala in zakoj vse to z kostom, ko dejansko to stane, zato se ljudje začnejo zavedati kolčas je dejansko uložega to kolkne, in pa to ni sphle dejna notran. Mislim, da se ljudi ne zavedajo. Za to je doberda, da tudi mi govorimo o temu. Nefinitivno bihtaj to, ka bi spomnala, in te dan prihajati, da in akcijo, da mi zdaj objavati. Naše telje, naše studije, kakor mi šivamo in tako naprej.

SPEAKER_01 42:07

Goril se o mnih, če bi pripravljena za plačajo objavn, ampak ali misli, že bi slovenska mod, ali koznaš, slovenski modni oblikovalci ustalci pripravljeno pričevač in vvoci ali to zbiš to povratno, kaj dobi od tega.

SPEAKER_02 42:26

Vednosti, da vsak ki. To poslovno razmišljanje. Ja definitivno. Denarja za inlufne. Je zbi rada vidila konkno, kaj dobi za ta denarja. Si predstavlja, da bi ta zbornica imela večnih paketov.

SPEAKER_01 42:48

Recimo primer res australska zbro in kohal, kjer je to zelo razvito, ampak se veda pomeni, da dobila potporo stranne države konstantno na retni bazi. In pa recimo en del dobiva tudi od mesta, dne, recimo, kič vse, tam tudi del od mesta. Daj in te denar, ta sredstva, ki jih dobivajo pomenje, tudi zavojska sredstva. Potem za modno oblikovalce tako mlajše, kot neke sredne generacija, pa tiski, ki že delujejo več na trgu, ali nekater, ki bi imeli neke pač ideje, kot jih imaš venomer na zahog. Se ti radijo kašne bi imela vse projekte, ki jih nadila in biš na dane pačajo. Kaj uspešno vse po novih projektih. Sledil pomodan tudi za podpis, da bodo lahko poslušalci sledili vsem poim nekim projektom, ki te lahko najdejo započek ten projekt, se umen, da se uključena v modni inkubator, centra za kreativnost, se zaključuje. Konec, začek junja, če dobrove, pripraš neko novo kolekci, nek novo predstavitev.

SPEAKER_02 44:07

Sedda, da pripravlja nekaj novga. Pa ne bo čovne. Te zgodbe, o kateri ste govorila, da se mi zdi, da še vedno dovoljno o zgodbah v kateri bi mogli vidati iz naše identitete in kulturne berišine.

SPEAKER_01 44:25

Kopneš pokolen, da bi bila po tem tak rošni in svetovni, lepši. Nekakih poješte, toko in sokoj tega v temu med seboj. Mislim, da se ti spremnemo, spremno tvojo delo to za to vidijo je.

SPEAKER_02 44:44

Marda bi prišla do tega, da bi slovznal, da malo ni tudi zelo originalne zgodbe, legende, simbolike in da je mogoče našeti kolme.

SPEAKER_01 44:57

Mi treba kulturna apijacije. Lahko tudi nomno, temamo vesto ponujamo na trg. Z večja dotika tudi tega modnega obroja, modnega kolemizma, tudi v smh, te inspiracij in razumanja. Morda tudi neki v zadnih letih opažim, da slovenski mod. Te autentičnosti včasih umangane karko neki copypast, nekih trov, ki pač prenašajo slovenski prostor. Bla brez sramov časih se pojavlja. Ampak te autentičnosti so pa te otoki, ki je mogoče treba, neko bolj koherentno celoto povedati. Hvati za pogovoriti, in se vidiva k malo. Hvala te vi.