DEMODE #018

Gostja je Maja Hren Brvar, višja kustodinja zbirk oblačilne kulture v Pokrajinskem muzeju Maribor. Leta 2013 je zasnovala in od takrat vsako leto v mesecu maju vodi, organizira in izvede projekt MESEC MODE V MUZEJU. 

@maribor_museum

Gostja: Maja Hren Brvar

Voditeljica: Tanja Devetak, Center za raziskave dizajna.

@devetaktanja

Glasba: Lea Čehovin

Produkcija: Loti Kavšek

Transcript

SPEAKER_02 0:13

Dobro došli v novi epizodi podcasta D Moji, ki se danes obrača v drugi smiri mode v Muzejske vede. Z meno je Maja Hrem Bar, Kostodja sem pravilila ali više kodinja zbirke, oblačilne zbirke v pokrinskem muzeju maru. Prež pa tudi idejni vodja snovalka in tisti, ki si pravdo razmislali ta projekt, o keden bo vam več govorila danes mesec mode v Muzeju. Epizodos imala v ponedeljek v črtek v petek, ko vi poslušate, se je vvisno dan pred temil prvi, če se nemamoti, prvi dohodek v okviru tega meseca mode v muzeju, maja dobrodošla do. Kako je že katera adicija meseca mode v muzeju. To je poseban program, ki se odvija vsako leto. So spavnjem tega prvega mnoga leta na zdaj še danes, kako sem prozovali že, da bodo referenčni dokodaj na področju mod.

SPEAKER_03 1:29

Ja, letos razujemo pravži 14 letov zaviri projekt je leta 2013. Ko smo prvič bisko zkali pred teklo z sodnostjo in še danes je tonek motiv, vseh milek zdaj, čeprav se tematika vseh do spenia. Žih začetka je bilo tradicionalno zastavljeno, k sem imela vizijo ravno pačnega vako letne osvežitve tematik, predsem zaradi tudi želje po izbor muzej, ki so vako leto na razti. Kaj vedemo da stale nastave v muzeh so postavljene za več let, tudi za večet. In občasne razstave tudi nimajo toliko manskega prostora skamenih zbirk, da se to gradivo objavilo javnosti. In tu je pač fajn priložnost tega projekta da vsako leto na novo novu posse oblačih dodatkov, vseh pridatkov lahko postavemo na ogled. Sicer je to vse vedno povezano z tematiko. Tako je to obna osnovna ideja, da se ta zbirka popularizira in predsem postavi zgodovina obnosti, kaj brez da mi zgodovino postavimo v današi čas in obredmo in se tem pogovaramo kritično in spravimo nek dialog, po tem še vedno ostaja zašana. In moda je pa tudi tak fluidni medij v muzeju, se mi zdi, da je prav, da jo posodobimo da te oblačilne kose in modne dodatke iz posameznih zbirk. Postavimo obok sodobnim oblikovalcem. Ne gre samo za inspiracijo tehov, ampak predsem za kritično vrednanje in za neko novo razmišljanje o preteklosti. In predsem novo razmišljanje o preteklosti med najbolj kritično publiko. K katero se tudi v muzejih zelo veliko kvarom. Ker modejši ljudje še imajo čutek, da je obisk kulturnih hramov, neka često običajnega in se narabajo v to nikt. Ampak jih nekako vodi že. Son vzgoja ali paim želje po neki nadgni življenja po nekem novim globjem znanju po nekih stvari. Tam nija študenti potem tudi ta generacija 30 do 40-50 letnih letnikov. Je pa ti stahki bjer zelo selektivna, zelo kritična. In je visto težko jih pribabiti, kajše le obdržati v takšnih kulturnih ramih. In predsem tudi zbinami, ki pač ne smejo biti trivialne. Morajo medeti nekolno podlago in vezmo da pri te kritični mash je že sam naziv stroka odvija. Zah je treba resna en tak prijazen, prefinjen način tudi komunicirati te posame dogodke in programe, ki jih pripravajo v muzejih. Tako da je velik izvil, po drugi strani pa veliko veselje tudi meni osobno, te izive prehud letu. Mislim da smo uspeli skati te kom vseh let različnih tematik ino tako celosno podobno, ki je privala ne samo v smlu ohranjanja dediščine, karda v prvem planu tega projekta in postavljenjem raztav, ampak tudi predvsem ovrednju in pa vrednju visto glavnega cilja in to je prav manje. Se pravej, da se institucije povezajo med sabo, da se povezajo mlad sabor z različnih področjih oblikovanja. To, kaj se dogaja recimo v backstage, kot ljudi vidijo, kakšne lepe sinergije nastajajo. To Kora za zavist ali pa tekmovalnost. To je viso ta čar, ki me najbolj nekako osvobajo in hkrati dela še bolj raddo vedno v raziskovanju tega in pripravljanju tega projekta, da se resaj vse naske odpadajo. Se pravej res, kam prepada, tekmovanje zgine tudi med seboj pomoč. Se pravil vse te prednote, ki danes počas izganje v druži, se tu na entak nezaveden način po budijo in predsem sem vesela, da obromno nekih novih kolaboracij nastaja znotraj tega, ko se ljudje povezuje, se prav ne pridajo samo svojo kolekcijo na modno revijo, postavijo nas tojala, se prav jo predstavijo in gre do domov. Kaj testa, ki se že predstavi, pomaga drugi, ki se še ni predstavila. Se prav zelo redko in mislim, da je to. Vsako leto slova ponavlja zelo pomembno v današi družbi in če nam uspe preko tega projekta sem malo premaknito miselnost, da ima vsak oblikovalec svoj prostor, svo vizijo, svoje unikatne izdelke in to so prav za trendice, to ni koji pa stanja. In vednoja tudi made obiskovalce, ki ali pač sodujejo ali pridejo na te dogodke, da najdejo svojo autentičnost. Ker ti vsak človek ima svoj prstni utis, in vsakma svo idejo in ne radijo ničesar kopirati, samo na sebe poslušajo, in svojo filozofijo živensko, svoj smel, svoja razmišljanja in preko tega največ ide pride unikatni. In najprej tem tudi drugi, to pozdravajo. Naj bodo veseli za nekar, da se je nekn, je neka super čeho zavest ta autentičnost, potem grejo tudi v kolektivno zavest. In smoče.

SPEAKER_02 9:01

Vravak si potred, ker je veččas in muzeji obvisno imajo eno pomembno vlogo v neformem iz obražni. Nijo za proti, ki samo zbirajo določeno gradivo in so sami se naj. Ampak za prav je njihova vloga, neke vrste kulturne elite in samo institucijski delajo v teh institucij, ki pravajo inajo neko družno, odgovorno vloga. Ne samo na področju kulture in tudi širše, kot so mela z nekimi mogočen na nek način zsebinami in prednotami, ki jih včasih tudi pozabimo, neke nisoko vezana na muze, ampak to zavedanje, ki si ga tudi pravela, tako pomembna logoga je muzejska. Ne samo v teh gradih, ampak tudi v nekih informacij sporočil, ki sta je, tudi s te projektom mesec mode v muzeju. Hrati si omenila mreženje. Ključno se mi zdi, morda to za mese mode, ne samo je čez institucionalno sodelovanje čeracijsko sudelovanje na nek način tudi čez pokrajinsko inpak čez pokroinsko sudelovanje imati večer in kako si pravdo gradila vse 14 letih te povecije.

SPEAKER_03 10:34

Z izkrostjo se začnem karakterom. K na prve mestu polih vseh funkcij, ki opravnamo v življenju napre ljudi. In se mi zdi, da tako izkreno komunikacijo se praveče ti v nek projekt, v nekzijo, to govorim tako osebno kot tudi na vseh ostalih podrojih vse ljudi. Rjamež da prine nekaj dobrega družbeno odgovornega. Družben dobroga. V vseh segmentih, potem se mi zdi lažje stečase. In se lažje skomunicira, lažje se privadi ljudi, lažje se nadine neksežek. In morem poveda da prav nikoli nisam naletela na kakršno kolej težjo ovri pri tem, kar sem si zadala če nekaj vonikne v tebi, ki stoji, ki ima neko stovno platformo, ki ima neko človeško tudi vsebje klju temu da je institucionalni projekt, se mi zdi, da so govorca ali tistega, ki ga povališ, bilo ki regeneracija je to tudi začuti. In dosdaj, prav zaprosto si vedno to pozdravljali in se z veseljem pridružili. Moram pa povedal eno izkušnoja sprov pri oblikovalci, da se mi na začetku večkrat govorilo, da ko sem kokel pobavila sodelovanjo, so vprašali, kdo bo še sudjeloval. Da sem vesela, da smo res prišli do te točke, da je prav zaprav često vse eno, kdo sodeluje, da se ko se po tem spoznajo. Vedijo, da smo si ljudje podkožniamo v svojo in tako sem preumenila vsak svoj prostor oblikovanski. Tako da to je moguče bil na začetko veliki zil, ker sem mogla biti previdna pačega variti da je. Ampak se mi zdi, da je to mogoče samo kaže prve dve leti, potem pa je to speklo. Ko so dobili skušnje in z pravim vidno, da najboljša reklama narab nobenega papirja, nobene visitke, tudi nobenih medij. Ampak je odust do ust ti sta izkušnja, ki je nekdo dobi, in jo deli z drugim na enzuziastičen način. Da to najboljša reklama. In za to še vedno se mi zdi, da ta projekt živi, se se vada nadgruje in da je poznan po tem, da je v prvem planu tutaj ta bodestal vseh dobrih lastnosti in ni prostora za noben negativna čustva.

SPEAKER_02 13:33

Kej bi moralo biti najflošno z takimi od nas, minimalne. Ampak govoriti o tem, kako si van je imela moče. Ampak tako ne viro nekeri modnih oblikovalcev, pa se temalo preverja do šedo na struvel na modnih regi. Kako pa si modje že dolgo nazaj, velja rekla, da je problematično iz telišča ravno v muzalske stroke, ali nasplačno splohno se smatra kot neka znanstvena paneg, strokovna panoga. Koliko tudi v nek muzejski sferi bilo težko pride idejo, da je modla vrha stovno, privečljiva dejavnost da je panov na sektor, ki je lahko kritetno upereš v muzejske prostore.

SPEAKER_03 14:31

Moram reč, da največji aplaus velja z v mojim predhodnikom muzejskim sphri všej, ki je bil dolgozni ravnatel tega muzeja, in tudi on je bi sto prvi ki je za svoj afiniteto do to vrstnega hranja muzej, nakako spujal to zaves, to kolektivno zes, da se mora oblačilna kultura in oblačila nas splohiti obk vse ostalim strokovnim sfera kotraj kulturne dješčine, se pravve in etnološki odek, zgodovinski, arheološki, umetnost govinki. Tu kaj je ta povezava med umetnostno zgodovino in oblačilno kulturo zelo tesna in tu je visno zniknila tudi ta ideja, da se to smatra v to sfero. Kaj si vedemo da veliko nevetnosti, veliko krat datiramo določena delom in z pomočjo znanja oblačilne kulture jih lahko, dosti natančne datiremo. Davnik, kot recimo da je včasih kašne slika, tudi kaj risliko, kar ni bilo realno ali pa kaksen fotograf v svojem ateje z pomočjo primočko, pri pomočjo koka pač dvigno postusu, ampak to je bilo za navljivo. Ampak vse, kakor je oblačila kultura v sortitjo z vsemi drugimi strokami, ki jo dopnujejo, in jo se veda tudi enako vnotijo, kot vse ostale panoge v kulturni dedišini. In sevda zasluga doktor višara je bila ta. Da je z vizionarsko žilico zasnoval to zbirko živesih letih prejšnjega stoletja. In če pogledamo, kaj so nastajali muzej mode ali te zbirke v širom po Evropi in svetu je približno na tem času. Tako da on je bil res vizionar in ne samo, da je vnojo oblačilo kot nekaj zelo pomembnega za čveško zgodovino in tudi oblačilno kulturo kot pomembne kulturne dediščine, kaj pogledamo je to prav naša druga koža. In to je visko predmet, s katerim se lahko ljudje najbolj poistovetijo. Zato je tudi tako privačen raznim obiskovalcem, različnih nesostarnosti, ampak tudi strog življen, tudi kateri živijo, ker se lahko najbolj poistovetijo. Zam. Podobno opazamo tudi z etnoškimi predmeti, ki so besto uporabni in so zelo prepleni z človeškim življenjem. Zdaj je distanzo, pa dojo se veda do nekih zgodovinskih predmetov, alinoloških, moguče arheoloških nekre že tako dalečna zajda si težko predstavlj. Medih je ko sem preamenila tak medijdi da se lahko vsakne kako postavi v tožo. In prah formiranje te zbirke je že samo na samem začetku zbudilo v javnosti velik odziv in to zelo velik pozitivan odziv. Kaj tista razstava je privala številna ljudi. Ne govorimo le o stopinah o tisočina ljudi 60 letih prešnega stoletja. In to je bila visto potrdil, da si ljudje tega ne samo želijo, ampak da je prav zasnovana ta vizija. In se da je po tem začel muzej načrtno zbirati te predmete. Poleg tega pa je velik privilegi. Te zbirke ravno v tem, da ni nastala z odkupej in načrtnim pridobivanje gradi, ampak večino več kot 90% z domacijami. Zavajda da je tudi človeški vidik v prvem planu, da so navarjali ljudi, da prinesej v mozej svojočilno dedišino. In to se doga še danes. Mi svako leto na oddelku sprememo. Števirke so zelo visoke. Od 30 do 60 kosov. Mogoče se kom dotaknile še malo kasneja tehnacij, da ne bom prevešla. Ampak ta zbirka resta kot neka ljudska zbirka. In to je prav. Zato kar kulturna dediščina, neka muzeja, je bizno kulturna dedišče. K so last vseh nas, vse nas slovenci. Mi, ki samo hranimo te predmete in so naši. Mi so naši od vseh nasov. Zato smo vse tudi družben odgovornih do njih. In zaveda mi, kot stokovni delavci, naša odvornost po mojem pa je to, da to gradivo poklariamo. Da pač ni leče besede od tega živ. Je moguče malo stro. Ampak se pravi, da čim več ljudi se zaveda naše preteklosti, naših obretti, naših vešin, naših umetnih skivov v preteklosti, da bodo lažje razumeli, današe življenje, da bodo naša življenje zaradi tega boljoto, bolj osmišljano, bolj široko, bolj dobje tudi. In to je visto en tak dolgočni cilj in tudi izglavnih ciljev, da ljudje vse generacij pogledajo na oblačilno kulturo kot en del naše kulturne identitete, zelo pomenben poleg tega tudi. In predsem tudi da iz osebnega vidika, se zavedajo, da je oblečilo največji komunikacijski pripoč. Ne samo, da z njim komuniciramo, kdo smo, kaj razmišamo, kakšne prepričanja imamo, kakšno žilensko filozofijo imamo, kako se takrat počutimo v tesku. Ampak to veliko po nas samih, nam samem. Se prav je to podarjem, da ni vse endo, kaj si nabenes kot drugo kože, ampak mor biti vidno stabo. In oblačilo je visto tako sredstvo, ki lahko tudi pomaga človeku najti svotičnost. Ker ni to samo kot oblačila. Kisega nede pa, pa je fajni pa namem sam počemo v njem, ampak se moramo vedno vprašati in zavedati, kaj želimo s tem sporočiti. Kaj želimo sporočiti. Če gne v trenki v šolu. Da sem zdaj malo kritično navrhla. Ampak, je pomembni del naših življen izvan. In se vada je pomembni del tudi muzejske sfere, vedno več muzej zbirati to gradi. Na muzej je prvi in še vedno jedini, ki ima največko oblačilne kulture v slovenji, kar je bilo tudi načrtna zasnovano. In kot sem prej omenila to poveznost, kolegijalnost spoštljiv odnos. To se je zgodilo v 60 letih pred tak stoletja, ko so vsi muzeji skupili, in darovali in posodili tudi za občasne razteve gradivo iz svojih zbir, ki je bilo iz tekstilnih zbirek. V marh, da se je lahko tu oblikovala poklana razstava, in tudi nadale občasne razstave in pojem se dadi pač ta projekt, ki pačaj zdaj, tako da vedno pravem, da tisto katterijdočen ospeh moral vidno začeti pri človesti.

SPEAKER_02 23:28

Vnih si tu sočenoma razlikojen oziroma besedni zaklad na tem področju pa drugače z baja, ampak vendar razlikovanje med plačilno kulturo in pa. Blačina kultura kot nekaj krovnega, širšega, večega. Jezikovno kar posebno neke tako dojemo v kulturno sfero in pa mode kot en segment tega hitrega minjavanja. Zdaj to se omenila to kulturo trener v sloveni oblačilno kulturo mnogi o tem govorijo. Posebej so pozorne modne oblikovalke, ki so nekoč delovali v slovenski oblačilni industriji, ki o tem veččas govorijo, kot načem, da smo zgubili sti pomenom oblačila in neko prezentacijo svojih identitet skočila, in da smo res intojem to oblačilo in trivialni predmet, ki pač tu je znami, kar že mora biti, kaj se naj podobnja, da hodimo gol okrhu po svetu. Inbili vse to subtilnost in sporočilnosti oblačil, ki jih imajo. Zakovo je ta projekcija vodeta 14. edicija. Mi samo da v muzeji muzeju tudi ključno pri tej popularizji. Ne glede na to, da kot slabšana beseda, pa je smatram, kot slačalna. Karesni v tej poplavju informacij in vsebin, ja tudi take strovne stvari je treba popularizati človekov, ki se to stroke uvarja, popolnoma razumljivo. In tudi velkina strojakov, tudi kot. Toliko je pomagala recimo, da zdaj spremlaš publiko in razvoj publike pri tem projektu, z pravej tudi naguvarja ne samo mlajško generaci, vendar tudi dosti bodo razno vrsto generacijo in pa tudi biške žene razlipo, koliko je prisotna pri vaši druki.

SPEAKER_03 25:48

Zanimivo je, da prav zaprav ni neke omejitve. Sako leto je prav zaprav se zgodina da določenjo naspisano tematiko pribabimo speknih novdošen. Recimo ko smo moderni šport. So se športniki znaši v mozej in so postali kulturni naddušenci. Po temu smo imeli povezavo z glasvo. Selovali z glasben. Se pravej sada ta nova tematika, pri nese pripelje nove sodelovce in ti novi sodelavci pripelajo novo publiko. Kem ostane, to glavna, da potem ostanej nastočen. Kurnih hranov na sploh, ker do živijo eno prijetno izkušnjo. In začna malje drugače razmišljati ne samo o modli oblačilni kulturi, ampak nas toho življenju. V svojem življenju in življenja drugih. In preko si omenila oblačilno kulturo in moda pojma, ki si vako leto prizadevam, da bi jih nekako osmislila in osavesila tudi, kaj to pomeni. Ker se vse preveč konavlja beseda mod, ki je zdajži pač na vseh področh. Oblačilna kultura prav ni samo oblačilni videst čovjek. Se prav je blačilo modni dodatek, frizura make up, ampak je tudi obnašanje. To je vse ta sporočilna funkcija, in preko oblačila vse dodatkov tega urejenega videza, je to obnašanje v temstvo nadgnije mod, ki jo lahko deramo kot oblačilna kultura. Včasih v preteklosti je bilo temu pridano tudi kajjenje. Recimo dama in določen način lahko samokadila z nekim prefinjenim načinom roh in premiko in tega. Tako da tutaj na te področje nos je zadeva, da bi ta defija pravilno razumljena in da bi ljudje drugače gledali ne samo na večila, ampak na vse to, kar moramo danes kritično ovniti kot morna. In modno ni znaj nasle, modna vidno v znotraj naste, tudi skgi. In tudi cilj tega projekta je, da začnejo ljudje razmišljati da ne pridajo, da najdo nekih informacij in temdo praznih domov. Ampak da se jim klopi neko razmišljanje, nek moguče noven v življenju in s tem prav batijo svoja. Nova poznanstva se zdejo inve komunikacije, nove kolaboracije. Inzo to je ta moment, da lahko rečem, da ta projekt združuje ljudi. In jih tudi nekako prizemlji in s pomočjo estetike, ki je tudi pomen segment našega življenja ki smo ga tudi malo zbudili, se nekako vrnajo k sebi in začnajo razmišljati o sebi. Kšno energijo imajo kaj je, zakran je kaj. Sepravi kritično se začnajo vredniti. In to se mi zdi, da je nekako družbeno potrebno in tudi muzeji so tako kot si preomenila, družbeno angažirani v tem. In se mi zdi, da to poslanstvo naše generacije, ki trenutno delujejo na tem področju. Saj vska generacija nekaj prinese nekaj dobre. Prešna generacija je na veliko zbirala predmete, jih popisovala, tudi raziskovala. Se mi zda, da pri naši generaci in sploh dogajamo v svetu ko je poplava informacij, ko je konkurenca groziva, se moramo na nek način prilagoditi. Ampak ne smemo pa pozaveti te platforme. Zaj smo dokaj, da smo biti varokhi, slovenske kulturne bjejščine, kar je izredni privilege in izredna odgovornost tudi. In na podlagi tega skati programe, projekte, družanja, sodjelovanja, da bi to, nekakvo spet postavimo na predestal neusilivo, ampak lih toliko, da začne ljudje za tem počuti ponosni kot slovci, in predsem postati boljši ljudi samih tega.

SPEAKER_02 30:58

Zdaj si to zbirko, da si varušem tudi te zbirke, ki je že doktor bližaj začelo bišati glavnja recimo takrat postavu. Kkrati si pa zadnih domenila, da ta zbirka vda je postala tudi zbirka. Če se namoti medina zbirka znotraj pokrenskega Muzej v Marboru ki imacionalni pomeni. Verjetno zaradi te številnosti, če se namotim slabih 88 tisoč eksponatov oziroma nekih delov gradiv, kakšna je prava številka. In hkrati tudi za vse ti ste morda, ki še ni ste blizku v pokrimske muzej v Mador. Je stalna stalni postavitvi sta vsi dva dela. B je si je postavila v različnih letih, stalnih postavitev, ki sta tudi zelo zanimiva in vsebinska. Vno bolj se veda, kad ti vodičko pohjem, ampak zdajto interaktivno možno sledenje te zbirki in zgodam, ki so razvine.

SPEAKER_03 32:17

So nekaj statističnega. Če si jih obliskovalec obleda sam, ne dobi takšne dodane vnosti, ko da je beležen volstva. Zdaj pri vodnih tudi v današnjem času zelo potrebno razmisliti kakšno bo to vrstvo. In kot pa sem za govornik tega, da če delaš nekak za ljubeznom za srcem, je to čest nekaj spanega in lahko zavda na magnetnič tudi z tem, ki je naravno. In sph se mi zda tisti, ki interpretira normalne, da morajo zanimati, da morem biti entuzast na te področju. In večina muzeje po svetu, se tudi najem določene volti, ki so karakterno tak na magnetni, da se vada spočjo njih lahko nadrušijo ljudi za kulturno belišino. Zdaj mogoče nazaj, da ne bom ne odgovorila na kakšno pražanje tje vprašala, kaj konetnosti. Želela nam zdajda.

SPEAKER_02 33:34

Zemo to zbirko, porso pravsi namreč dve zbirki sta. En je zlocizana z uniformami, kjer je specifika. Uniform, karpa le sokršne zhodne zdaj pa so resnici zelo ravno zadničko smo speteli pri tebe inobisku spek samo novo slušala, pa mi lahko zanimiva. Blečenje kako so z niem kašnimi pisanimi klubni, deč nihačjo, moške uniforme. In krkrati testo drugo zbirko, ki je neko res bolj recimo, oblačilne kulture, kot jo poznamo, zapraven tega specifičnih linij, inhod tudi različnih pristop pripostaviti, kako izbirašere iz bogatega sveta futusa, katera oblačila, katere dodatke, kaj boš prikazala, kako bo to vsebina sestavila. Mordaj to zanimivo zaradi tega. K večino ljudi, kako se izbira po kakšnem kriterijo v muzejih. Kšna je neka struktura prezoprzealizacije moroma bilne kulture.

SPEAKER_03 34:49

Ta zbirka je nastala v 60. letih pod drugim imenom. Moče to še o mem. In zer kumska zbirka je bila takrat. Ampak ko sem tudi prišla na delovno mesto, smo se nekako s kolegi posvetovali, da smo potem preobrazili v zbirko oblačilne kulture, kar kume dojemajo ljudi bolj za odrasališče za nekografije. Pred sem zaradi tega, ker sem želela izpostaviti oblačilno kultu v vseh segmentih, kar sem pač preumenila. Da znaj zbirno različna področja fo, ki jih je hranijo in zejka modnih oblačil dodatko. Zdaj hranimo gradivo od 17. stolja do današnih dni. Potem je bogata vojaška zbirka, se prav je zbirka vojaških in civilnih uniform. Tudi to je zasnovoval doše. Potem je pa zbirka šeurgičnih oblačil, ki je tudi imalo posebno pečat. Mi smo tudi škofiskega muzeja in ta zbirka se je preselila po tem k nam. Se še po temovala z dohcijami. Zaj tudi krasnih eksponati od 17. stolja naprej. In potem še je pa zbirati vseh tih tekstilnih izdelkov, ki niso oblačilo. Se pravej mi rečemo v muzeh, zbirati tekstili drugih namestnosti. Zdaj pripraviti razstavo iz gradiva, ki šteje približno 11 tisoč kosov, je izredno težko. Moramo vedeti na stannih razstavah je povadji slab procent ali dva gradiva. Ram zaradi tega sem vezela da vsodo delam ta projekt in pokažem obiskovalcem čem več drugega gradiva. Prav tako so tudi naši depoji odprti za javnost kot veda predhodni najavi. Kako zbirati tutaj je zelo različno. Tej, če bi medo prašal, nem, kaj je tlubši predmet. Vsi predmeti so mi najjubši zato terbi posebnega. Tako kot tudi gleda na ljudi. Čisto vsakem posebnega in vsakega občujejo na nek način. In to je z težko. Toma vendo si novinari spočujejo, kati predmete van na ljubši. Zelo težko je zbirati in selekcionirati napak se mi zdi, da treba najprej v načrtovanju nardi en vizijo. Vizijo cilno publiko. Tej umestiti v današnji čas, recimo kronošte so paste, to več ljudi ne zima. Tudi sama priznam, da preveč besedil na razti tudi mene odvijo. Zaprav ta čas, v kateri živimo, zapravi neko najednik balans med dovoljnim številčnim številom predmetom in dovolj podatki, da vzbijo radovednost. In da te predmet, ki ga postajem na ogled, ali to nastanjen ali načasni razstavi, da ima neko zgodbo zaradi vozade. Ali je toriteta, ali je znana osebnost, recimo, ali je starost, ali neka tehnika, ali posebno kroj, ali je neve neko provokativno sporočilo. Se pravda ta zgodba mores. Drugače se ne odločim, da to postavi v javnost. Tako da to je neko lečeno, po tem se pa samim procesom priprave, to strat pore, pa stokrat gradi, predsta podob in po tem ko en krat stoji sameda še imam milijon idej, kako bi dobro drugačen. Ampak na neki točki se je treba ostaviti po svetu. Tako da zdaj ta rastava modnih oblačil in dodatko je na nek način, testa ta glavna vetrina, ki prikazuje oblačila in obala, je malo kronoška, ampak želela sem tudi boljko zbirko. Zaprav pride postavlja sem se v vlogo ravno te kritične mase se prave enga dija študenta, takega modnega frika recimo soobnega, kako bi on doel bi sto ta razvoj krove skozi čas od 18. stoletja do današnega časa, da se tako na prvo žolo vidni, da se je kaj ponovilo, kater detalše. Katere novi materiali so se pojavili inoma vse na enem mesto širše, da lahko razmišlja o tem. Potem se obrne in se tudi pogledajo ogledalo, da razmi tudi o sebi in kambleče na tudi dan. Potem pa ena vetrina posvečena modnim dodatkom, ki so visto tudi tako postavljen. Prookativno na način, da so moški imeli pač man modnih dodatkov v preteklosti kot žensk. Zajpa sem zbirala tudi nam zanimljiv besto zaradi sporočilne funkcije, kot so recimo lepače ali pacični okras, zaprav ta neverbalna govorica, ali pa kakšni čist ekstremni, recimo šavke za ožanje vrstovnik in tako naprej. Zaprav dala vesto v vsakem predmetu poveš ne samo zodovinsko prednost in razvoj, ampak tudi zanim o skopo in je postaviš in obrniš v nek sociološki, kulturni dejatnega časa, hkrati pa primerjaš z današnje časom. Nasledna stalna raztava je pa posvečena vojaškim in civilnim uniformam. Taj pri tempa nisem želela, da bi bila kakršnikta na vojno. Ampak sem postavljala razstavo z željjo, da bi uniformal kot neka enutni vides določenih prič korporcij. Bodnih bojišče ali kakr reprezentivne, da se pokaže. Da je tudi na vojaške področju in civilnim bilo oblačilo zelo pomenben delanja takrat. Koda so takratili fati zelo mladi v vojsko in če so bili enoto oblečeni. Je sociološki psihološki moment in bolj povezi med sabo. Ker so se počutli ko in novi družini. Se pravej tukaj vidimo potem resno moč oblačil in oblačilnega viza. Prav tako na bojišče. Recimo, so ti generali pa to mogli bi za oblečenje najboljše, najbolj vidno, najbolj reprezentivno z največim statusnim simbolom in zajali to moč. Zato so vi tudi tako bariti. Ampak takrat so pa se na drugačne način voje. En strani druga na druge, in je bilo toliko civilnega privalstva, danes in je zanimivo tudi, da se veliko vojaških krojem, kot je ruski obradnik, dvredno zakenjen, vrvičaste obrobe. To se vse pojem nekako inkorporalo v civilno, pravo mod, vločilno kulturo, v fashemo, ki je še dan danes. Kolekcije sičas nam sve in preobražej, ampak še vedno se to nosi. Recimo, trenčko, to je činojaško lečilo. Tako da iz tega vidika sem zasnovala to tako vsak predmet, ima neke modne kulture. Na drugih strani pa se vada si podatki, kot so pač pokrivala, ki so imali tudi svak, se pravto hranja in raznih privatki šečne distinkcije, zelo minimalistično. Tako da bi človek opčuj, da se tudi na tem području oblačilna kultura zelo pomenoma.

SPEAKER_02 43:54

Zdaj se govoriti o tamnem o zgodovini oblačilne kulture, kako je bilo pa. Močite ta bližnja zgodovina, se več na raziskovala. Zanima slovenska oblačilna industrija in moda, in razvoj recimo zadnjih 70 letih. Koliko je marigor je močno precem tekstilno sreddišče in je mega tudi v oblačilni industriji? Instead ta zbirka in okrisni music von Mariboru je potrafi.

SPEAKER_03 45:11

Oliko predstavljen moravanski manchester poznano ime namek tega dogajanja tukaj. Bšanja, da bi najvedek center mode, centar raziskovanja mode, kaše bi. Rav zaradi tega, ker je bila ta oblačilna tekstilna industrija to kar res zelo uspješna. Žal se je pa zelo požalila. In osobno me, da bi bilo prav, da bi tem posvetili tudi eno konjno postavito mogče v prihodnosti, ki bi bila tako za slovence, kot tudi za tujce. Ne samo zanim, ampakna, da se ta spin vrani. Kaj ta spinja večinoma zdaj ohranje samo v zgodh, ki še živijo, ki so delovali v teh industrih in prav lepo jih je poslušati. Ker še vedno s takim nadušanjem in ljubezni govorijo o tehnih polih, ki so jih opravljali, spaj moje skupne su takšne. Muzaj si je vedno prizadeval, da ko je kakšben obračoval v tečaj, da bi pridobili pač del gradila v muzej. To se tudi zgodilo, imamo ohranjen eksponatov in raznih drugih predmetov iz stvarnih svila, tudi iz mure sveda in poh mteja. Toh divamo tudi popisano, fotografirano, se pravih tudi ohranjeno tako kot vse ostale predmeti, ki hranajo v muzejo. Se pravljeni so optimali pogoji hranjenja od temperat vlade in svetlo v tehno primljenih dopoh. Inesec mode leta 22 je bil tudi posvečen tim slovenskim blagovnim znamkam. Da radi tega, ker se je v času korone, so se oblikovalci zašli v zelo težki položaj. In sem želela pači nekako osvetliti in tudi promovirati v tem času tako da smo prikazali tudi neka gradivati, ki hranimo držice in vseh. vse slovenskih tudi obrad. Drugače pa ja, kot sem prevenila, bi bilo prav, da bi se moguče družili tudi z drugimi muzeji, z privatnimi zbirami, tudi z posameznik, ki moguče majo tudi privat, takšne predmete. Da bi nadili nek koncept moguče prijavili mednarodno v takšnem projektu, da bi nadali eno takosno birko, ki bi bila živa z nekimi obitvenimi programi in kritičnim odnosom in tudi širše da bi privali tudi turiste, da bi poleg tega vedo, da imamo najstarejš vrto na svetu v marije boru, da je bil tudi da Maribski mančer. Mislim, da premalo ljudi zprohtu kakšne bizar smo bili in se še vedno tudi, da moda ostaja na temat, da ni samo to en tak zo površinski in družbeno razumljen del nase kulture ampak zeločen in zelo pomenben v naših zadovnih življenju.

SPEAKER_02 49:05

Zelo je 14. Zako dni u drailo da povarnost vse poslušavce, da se da se dožijo kakšnega dogodka, tudi najse najralo.

SPEAKER_03 49:18

Projek odpiraamo ta četrtek 4. maja ob 19. uri, takpiramo ja sad rečen kvalitet rastav za to karstvo letos kr štiri in muzajska razstava zaslovom v svetu pokrival, predstavlja šest sklop, predmetov od bunona, pripadnosti moči, tradicije od razporta se prej socioloških visikov pokrivala 44 sem jih izbrala, zelo težko je bilo. Potem nasledna razstava nosti na slom zgodne pokrivalih sem pa družila letos 8 slovenskih muzej. Sti smo veseli, da se bomo malo podružili, ker tudi to je postkoronski moment, da se premalo družimo, z zdaj je taka tan priložnost. Kosto si posameznih muzej so zvbrali po krivalu po njihovem sporu, ki nekako krona njihovo institucijo in njihovo delo v tesem okolju. Tredja razstava nosi nasl moda na vrhu. Se prav na vrhu telesa fizično in tudi na vrhu mode. Se pravje to kar danes in. Zakaj pa se je nekako pokloplo, da predstavljamo tako študente oblikovanja, kot tudi mladje diplomante in tudi profesorje oblikovanja, ki se bodo predstavili svojim krecijami. Se mi zdi, da moment, ko intak ali študent viditi profesor, da razpravila tudi pomembnen segment vobraževanja mladih, da so še vedno aktivni in kreativni. Četrti razstavo pa posvečamo štirim slovenskim klbučakom oziroma mojstan tudi bučarstva. To bo paščano vstano razstavo snikarstva odda za podreti, ki tudi krona marši katega pokrivala. Tako da to je nekš ni nastavni klopni. Opiramo v črtek v taki lužni spremljavi in plesne šole, ki bo prikazala pokrivala tudi v vlog fesavca. Nledni dohodek pa je zeda 18. majdo, to je pa mednarodni dan muzejev, kjer muzej širo kot preavata, in so obiski soba zelo veliki v tom času. Zukaj pa prire v muzejski bazar pod to boki. V teh kaminih dobenskih času bomo imeli pravlične urice za otroke, sodelovanja z marivorsko knjižnico in pravko. Krati si bodo vrčki otroci lahko, glede vse razve in tudi sejem kočarstva, tehbučar in dveh bučarjev, ki se bodo predstavili ljudem za nemi predstavitami številnimi pokrivami, ki so sebo prinesli. Potopen pa prireamo družinsko delavnico iz delave ka s čitnikom, ki si vse generacija poznajo, ki bo se vda personalizirana in jo lahko odnesli tudi domov. No potem pa zakljujemo z dvema velikimi modn reviam. Vsako lepo eno posvetimo modjin, se pravim vseamčje zobraževanja mladih na modnem področju in tekstilnem. Leto sudjelujemo kar z šestimi institucijami, tremi srednimi školami in tre fakultetami. In tudi fajne, da se mladi znajo iz različnih krajov. Primasim se tudi mogoče skopriljejo in vidijo, da niso konkurencija, ampak doma vzak svoj. In na koncu še zadnodna reija, na to 21. maja moda mladi, na dvorišču marskega gradu ob šesti uri. Zadna glavna modna reija, kot si sklepno dejanje zaključek misca mode, pa 28. maja v črtek na loži marskega gradu. Kjer gostimo deve modnih oblikoval, ki so imele letos iz zjutra poskrbijo tudi za pokrival in zkajo zgodbo z svojimi kolekcijami, in še tudi vse štiri mojstriče bočarstva, ki se jih preumenila. Hkrati pa, je to en tak subtilni del se prav je markantni delesa, ki bo nosilo zanimljiva pokriva. Sem se odločila, da bo tudi glasben izbor, man se drugačen. Tako da smo pobabili diakinje že oddelka konzervatorija za glasmen felora in tudi diakinje baletnega oddelka. Tuka še ne bom se izdala, ampak malo bo posebno malo skupajo moguče žensko energijo prežeto. Prezem pa je cilj tega messa modešnjega, da ljudje ne samo podprejo kočarsko obrt, ki je v zatonu, že ampak da najdejo svo, ki jo jih bo definiralo in bodo z njimi sporočili vse o sebi.

SPEAKER_02 54:41

Topimi mislim toplo vsi vjen obisk tega dogodka. Tudi če ni ste iz maribra, vznik si čas, najite izled, obiščite kršne dogodko ali pa pogledate razstavo tudi starno smirko. Hvalati živim tipešno kot vedno. Tudi to krat na radico muzej mode mesecu modle v muzeju vprosti. Poleg tega pa mislim, da se odprela en tema, ko vem v drugem govoru o rokodilstu o tem kako slovni produkne. Ampak skal je vrste rokodstva počasih, kako pomembno njihov. Vse dobro v mesecu modem, vidimo vse, hati za pogovor. Hala, za pohavila.