DEMODE
Demode je podkast izven okvirjev mode, v katerem tempo ter drzno in izzivalno vsebino pogovorov narekujejo raznoliki konteksti mode.
Moda je refleksija časovno specifičnega prostora, a je hkrati tudi leča, skozi katero gledamo skupnosti iz različnih zornih kotov. Pojem prostora se je v sodobni modi razširil na vprašanja identitete in pripadnosti, ki vključujejo družbene, geografske, ekonomske, politične, zgodovinske, okoljske in kulturne kontekste.
Voditelja Aleš Čakš, Goodlife, in Tanja Devetak, Center za raziskave dizajna.
Glasba: Lea Čehovin
Postprodukcija: Loti Kavšek
@devetaktanja
@alescaks
DEMODE
DEMODE #21
Use Left/Right to seek, Home/End to jump to start or end. Hold shift to jump forward or backward.
Sanja Grcić, modna oblikovalka, kostumografka, športna navdušenka, opazovalka in komentatorka. Iskriva in neposredna sogovornica, ki verjame v moč skupnosti.
@sanja_grcic
https://www.facebook.com/sanja.grcic.50
Gostja: Sanja Grcić
Voditelja Aleš Čakš, Goodlife, in Tanja Devetak, Center za raziskave dizajna.
Glasba: Lea Čehovin
Postprodukcija: Loti Kavšek
Posneto v Atelje Galerija @ateljegalerija
Mud Muddy, Muddy, Mud Muddy, Mud Day, Day, Muddy, Day, Muddy, Mud, Muddy.
SPEAKER_03Dobradan. Dobradan. Novi sezoni moram do thatoni, algebra is a salvation, the set episode, Nova sezona, we stick mala. Nova sezona scratch, odpira po malo teme z the našel gospel te sezone padala.
SPEAKER_01Ti sme zelo dolgo pričakala. In se so kmala.
SPEAKER_03Najgostla je sanja Grčič. Mislim, da pravto pravčinku, javnosti mi treba po sebe predstavljati. Ker je zelo dejavna 30 plus v slovenski družbi in tudi šče tem mogoče, že bom skoco da tak ni zgodbe. Ampak znotraj slovenskega drubenega okolje je bila vedno zelo angažirana, aktivna, ne samo na področju modne zelo različnih medsektorskem delovanju. In je zabeležila kar veliko dogodkov za svojim delovanjem. Mgoče za začetek pokr z tem, tudi začela. Ko si bila letos od medcija na CZK projekt v moderni kobirju, da si svojim delom, nekakno modne skupnosti inčerša. Ampak recimo, da se zdaj samo na modno osrednočno. Da si delovala v nekih skupnosti. Tudi v času ko to je bilo tako zelo prirekla politično korekto ali usmeritev v med, zelo trendim delovanja, in zdaj te skupnosti so po sodovnosti, po meni še tako bolj ključne za nek razvoj družbe. Kako vidiš te svojo ulogo v teh skupnosti, kaj so tebe prinašale in kako z danačne perspekve gledeš na to družbo, današnjo. Zakaj so te skupnosti še tako bolj ključne za razvoj posamej tega, tudi druga splasna.
SPEAKER_04Vistvu je sem se ja svetos prvič, zaradi se zavedala, da je celo to 30-letno delovanje moje v polju moder resnično potekalo skozi različne skupnosti. Ene so b bolj umetniše, inse boll družbeno, politično modne, inse boll streteške, in so bleba čist komercialne, usmerjene predajno in trgovko. Morznati, da sem bila krat sama presenečena. V tridesetih leth sem nikol nisam spomnila delovat sama. Začela sem je z rutinom, po tem smo ustanovili sofo, potem sem odprla svojo prvo trigovino, ki je bila ko je, je bila svetnosti, tam sem šla v zofo. V kateri sem prenehala svoje modno delovanje in je bila tudi skupnost. Mislim da ste mi zdaj po dolge čakanju, vse je dobila v trenutku, ka se je že tri leta ne ukvarja aktivno smod, ne proizvajam, ne organiziram in tudi ne spremljam več. Kod bodo moji odgovor po mojem v tem trenutku precej drugačni, kot bi bli leta nazaj ali par mesec naprej. In to da sem se v tem trenutku zavedala, da sem skobo delovala skupnosti, obvisno tudi sprožanja o skupnosti. Skup so pomembne. Skupnosti so posodni. T sistemu mode, so skunosti, tudi inhso skupnost in tudi Konstil Federation of Amerika je skupnost. Posod so skupnosti razen pri nas. Moja 30-letna skupina, da v sloveni skupnosti ne funkcionirajo. Zakaj točno pa ne bi znala povedan.
SPEAKER_03Zakaj si morno vsero.
SPEAKER_04Zdaj ti tudi delovala v skupnosti, kaj biasno, zakaj.
SPEAKER_03Moče individualizam, kajla, da smo smerjen.
SPEAKER_04Teško bom ja sem siholog ali pahavorist, ali ne uklarjem vse. Moja izkužnije, da ljudje, koker sem jo jasnila, da ljudje zelo težko sodelujejo dan časa v skupnosti, če ne zaznajo osebnih interesov. To je moja izkušna in ni nučna. Mogoče so tudi skupnosti, ki smo jih ustanavali, se z njimi uvarali, niso bave za tudi. Mogoče tudi sporočilo ni bilo na čizvi načino, je pa tako, da udje. Tok vidimo zdaj. Zdaj trenutno ne venče, kakšna deluječa skupnost.
SPEAKER_03Zružuje o krijel pop.
SPEAKER_01Praz časov več. Si je se vedno zanikovala, sem je zdaj govoril. In ko si rekla pred samo se, zato pač posamezni blikovalci ne vidijo, da bi delovalo kriju neki skupnosti, za višajo dobro, recimo. Krede na to, da nim več noh prepoznih znam. Z te je šečeval, kaj je treba nadi, da bi recimo spet oznikala nika modna znamka, kot je morala. Z katero bi se lahko potrilo več oblikovalcev, za razvoj modne znamki.
SPEAKER_04Gre za razvoj modnega sistema, tudi uspešna znamka ne pomeni vkupnosti ničesar. Mi imamo zelo uspešne modne znamke v tej državi. Kod zelo komercialnih, kot so testi, ki ne spadajo v doma oblikovanja, kot so navem sje. Do just corps, ki spadajo v domen modnega oblikovanja. Mi ima uspešne znamke. Mi imamo tudi uspešne oblikovalce, ki so zaposleni, ampak to za modno skupnost, za stro, ne pomeni nič. Po moji utopiji skupnosti, ki sem jo očito govorila 30 let, je to pomenilo delati nekaj za prihodnost, ne izključno za sede. To zaheni 20 let smo vsako leto po otvoritvi olimpiade, pisali pisma in po 20 letih smo dočakali razpis, ki končas, da lahko dobijo mladih oblikovci in delajo te obleke. In vse kar, ki si želim, da bodo tudi te mladje vedli, zanimi stoji odgovornost naslednih generacij. Da mi bodo rekli super mismo to dopliker smo tudi dobri. Ostaj se bodo pa tudi sami. Več to je za mene skupnost, nek, kar postavlja temelje za prihodne generacije, ne samel. Pačka ki živimo, lahko bi bila skupnost širša. Jsem delovala v skupnosti tudi. Tam, kjer je spr razlam, in tudiamo svoje oblike, je speskupnost. Preče se so kong designers več je. Da smolj nagen skupnem delovanju, je sto upažam, pač da je tudi rada delanja na filmu in v teatru, kar je spet skupnost. Ta občak je prezem v filmu recimo resega smjeriti. Ta občak, ta energija ko je na enem prostoru to ljudi, ki namej 30 dni ampak skojamo v eno vizijo, v en cilj in je vse pripravljen za doseg tega cilja, v te primeru je to pač umetnost, je za najbolj pomembnih stvari v življenju.
SPEAKER_03Zdaj, da treba tudi mogoče razumeti, da je vsako tako stolna delo, tudi v moji je delšče pa družbenega doganja, in moda je del kulture. Kako mi v družbi sprejemamo in zelo dokrine, ampak del v kulturi, karko družba tim tak pogled v dalje obdobje, kako mi splo znamo ceniti to delo. Ali je to tudi povezano z tem, kot je pravili se polikovanci, da bolj individualno usmerajo manj v neko skupno dobroje. Kčaj tega bekel ne razumelje delavir svoj manco, kjer pa lahko vrtiče, kjer lahko funkcionira.
SPEAKER_04Časih se spenjajo ekstremno hitro in ekstremno vijah. Ja sih, da kultura del kulturi produkti kulture nikoli niso na nižji točki pa ne sam naši drugi. Mislim, da nas plašlo. Danos valaje enjuzom, ki je za umetno spreko. Ujetnosti je preveč, dah je preveč. In da pričala to gle. Modje je tudi preveč. Pojemni je demokratiza učovita besedna zveza, ki povede, da lahko vzak oblačilo. Prihodih od njega pa tudi še vedno listi. Je vila ogromne školi moci. To si lahko v sekundje načišilo z dva izujanja in ter čisto vse. Včasih je koliko odajalo druga je tako na vedel. Milarde ljudi po svetu. Slabor. Ampak kar ves mi v siklih, tako pomaj tudi ta sih.
SPEAKER_01Da tako zje.
SPEAKER_04To so prečeve zveze, ki. Pinašajo politične točke na evropskih razpish. Veliko veliko je. Uhnih besed. Vše skupina paradoksalno. Je postala tako irelantna in točasno pa mi. Kimo, da tudi prepuduje. Maj se koh različne druve na polja. Vsi hočje u sedega vse več. Zem recimo, zelo nedušenka športa. In športnih tekmovan je vse več. Tej športnik, ki pravijo, mi več ne zmeged od nas, ki sudjeluje, v vseh tehkusih smor več, tako da se pačen, moglo to vse ostaviti. Vrednote smo izgubili na vseh podrojih. Tako smo dobili tudi vrednove v studjenju, kaj sploh dobro, kaj je sploh ekološko, kaj sph trajnost, je trajnostno proizvesto oblačilo tako kotela na moja kolegica uša, 30 let, pa gaš tudi kče, ali je trajnostno mahati z nekim certifikatom, ki si ga plajo snarje.
SPEAKER_01Ogorne.
SPEAKER_04Odgovor je nam druge. Recimo, tudi to, ker si ti, jsem zelo ujena od trideset-letnih pogovorov o jasnih odgovorih, ki niso implicirani v realnosti. To je verjetno tudi en od razlog, zakaj sem si vzela pozor v ustvaranju mode in je verjetno tudi odgovor, zakaj mi še vedno ne pokliče nazaj. Tri lete.
SPEAKER_01Ampak to še pomeni, da so tak kot recimo skutnosti ali firme, kot oserne znamke, nebo več.
SPEAKER_04Mislim, da se bom od firme poslila. Nek sem že razmišljala o tem, kako najbi to, ampak tudi mislih medilho. Zdiš mi da je bilo res prevečega. In da ni sem našla večla ne v prizvajanju pretežnih izdelkov, ne v preigravanju istih problemov. Moja skupina. Majd, da sem se ujem trenutku tudi osebno počutila zelo izprazn. Ker sem pash trideset let počela. Se nas ni premaknal. Zaj vse, kar smo počeli in sodom. Zo bili dosteški. Nik se ni spremenilo. Stroka ni pridobila na veljav. Stroka ni pridobila prostora za razljanje, stroka ni pridobila organizacije. Mi sic imamo tudi danes neke povezave, ampak ne delujejo kot skupnosti. Mi imamo tudi najve, ampak te mod je oblikovci niso skupnosti.
SPEAKER_01Kako dojemaš glede na tudi na tvo priko stanja v družbi modvar in krive. Kako dojevaš te jubansk v učino skupnost. Duha te kartiv.
SPEAKER_04Te dan modje je vvistu. svetla točka, kar je edino dochodek, ki ga imamo, in z moram reskazati spoštovanje ljudi, ki ga organizirajo. On morej biti skupnost cel čas, ker morajo početi druge stvari, da bi lahko sploh izvajali te naje. Pač skupnost je neki, kar mora funkcionirati skor da vsak dan.
SPEAKER_03In na dolgi roki in ne smeli biti podle sam iniciativnost inzucijzno, ampak morajo biti smrto zastav in profesionalno.
SPEAKER_04Mislim pač če ta skupnost usmerjena za neko nipre. Tako je pač samo skupnost, ki nam prnašajo veselje in druženje zadovoljni govoriti. Zlo težko. Čeprav, mish pač te mode v sloveni, od kader obstaja v mojem življenju, naših življenih. Trajni te mode sprešnimi organizatorji nikoli nismo imeli svoje osnovne funkcije, ki jo te dan morih metropah, pač je boci tam tako.
SPEAKER_01To je tudi nemoge, nemdač na svetovni.
SPEAKER_04Tako v mehnih družbah in državah ne opravljajo te funkcije. Opravljajo pa neko drugo funkci, ohranjajo utis, da modh v družbi obstaja, ohranjajo medisko sliko, neke iluzije modne. Tudi oblikovalcem pomagajo, da pokazajo svoje delo, svoj potencijal publiki in te nas ne smejemo spegnati. To je preč za tako mehno skupnost pomembno. Ker če bloked na mod je bilo kaj.
SPEAKER_03Hedina ta forma. Ampak, če pogledamo. Slovensko mod samosujet plus svetuje nufri. Ves čas iščemo iz gore in semil vsaki dvije sto kratka doju, kod je vsi ki pridejo izumajo neke novo. Tej ta te dan mod imati svoja zgodovino letos priznoma sem za to obletnja nastavka prve zajema mod v Sloveni. Nem te mor, kaj se je imenoval, ampak 2056, nastane že predstavitvena za katalog z trokovnimi nagami, s drukovnim skupnosti. Je konstno im naša slovenska duš. Nesta izumemo neke male revolucije in vistno se, kot želimo imeti nekega kolektivnega spomina, kolektivne zavesti, da imamo korine, imamo depoh in imamo košno k stand po načame. K resnici takrat, po tem lahko ta priok tekočnih življenskih znotraj tega sistema. Ampak to ni problem sam.
SPEAKER_04To je problem na splošno. U slovenski druži mogoče v kakšnih drugih drugih ne poznamo. Tudi vsakni, ko se zameni struku na ministerstvo za kulto, se vsi projekti, ampoč na vladi je sam tako čuti. Vse, kar smo delati, se da damo v predali in mi začnemo na novo. Ni nobenega sodelovanja, če se vrnemo skupnosti, mi kot družba smo skupnost, namamo niti občutati, da živimo v skupnosti, da se v tej državi, vsi njeni prebivalci in vsi njeni akteri maksimal tudi za njen doproduj. Ja snam teček in to, kar se doga v naši toroki, je samo zelo potenciiran družben učenek za nazaj. Vsak ko pride na takšno mesto, pozjo inložnost, si želi pustiti peč. Pekajo me lahko se vamo zaška 20, ni en kaj lahko slovilo. Zakaj gemo tako, težko vreče. Zakaj? Mi zelo redko se govorjamo o slabih stvari. Zlo redko v takimenovanih felih. Čejem nek projekt pogori, nikoli se iskreno njegovi akti. Ne povej, kaj se je zares zgodilo, da naslednim ne bo treba ponavljati. Manhajo nam takšne vrste izkušne. Teško težko težko resimam po 30 letih truda, nimam več pravega odgovora, kako pokaj.
SPEAKER_01Kajim mogoče okrepi. Ustavite, kot si praviš.
SPEAKER_04Nimam nobenih predlogov. Kaj je bilo predlogov.
SPEAKER_03Kisko dojem, nekem je vrhno.
SPEAKER_04Vse predloje smo žedali posud. Ennos, ni zanimanja. V tej družbi trenutno, ni zanimanja niti za tako imenovano visoko kulturo, niti za to kulturo, kar je za modo. Mislim, da skoraj v poslovnem svetu noben. Ne varjam, da bi to lagila dosna panoga. Tutno smo vodovinsku, v kateri ječe domasti tak tisoč krat, najboljše na nadje, ni bati. Nimam nobenih imzu, da bi lahko drugače. Družbi ozir naša fakulteta izobrazuje generacije izjemnih študentov za delovno silo. Za veliki in široki svet. In to, kar se nam trenutno dogaja.
SPEAKER_03Vresnih pa moče z še vedno stvarno tak, neka si vila umetnosti pa to kulturi. Vvisno tudi to hierarhijo smraj same, samih kulturnih panok. Ker je, da je moda zelo na slabo glasu oziroma je zelo neradi, z ploh slušajo že oblikovska. težko ključi, kot je tako, vred in oblikovalski pokli. Vstralci v modi morajo krko boriti, da si izborijo svojo lovej. Ti si bav v različnih pozicija, da si je lahko to ocenjevala. Kaj misiš, da je bilo vidno tako zloma dredka moder je vidno malo na mej. Morda z tem ko v zadnih letih ko si že venjen v te mod v dublani, vedno preperanje zprena medijske objavi, ki so na divodju vplive plimnic, ki so se pojavili pojavili na te tnih mor, kot vino krike vstene dogajanja te novej. Ali je to tudi del, slah pozija mortaj kulture.
SPEAKER_04Če bi se detalje uvarjala medim sladališem, bi tudi skobrale, da se gledališniki in druge pridužujejo da ni več geriški krike, da ni več glasni. Moja kritika nikoli ni baj, tudi nemamo česka pogreš. Samo je šlo še dve top in niže. Kritika je na zelo slaben glasu, nas splo v kulturi.
SPEAKER_01Čer semno, ka sem pravno novinar in poznam, ko mi kolegij razvajo problem krike je med drugim tudi, če so sem finančne nave. Filamske kritika, gladališke kritike v naših dnevnih časopisih so popolno razgine zaradi tega, ker te kritije so bla še vedno nazaj dobro plačati.
SPEAKER_04Oprastem pa te časopisi ne služijo nič man prej ko so te krije dobro plačano.
SPEAKER_01Zručen ter so mis služijo, mandan zaradi kar so radikal niže naplade. Sister časopis služijo z drugimi dejavnostimi. K niso časopisne nave, to hoče reč.
SPEAKER_04Mi živimo v družbi, v kateri so kaznovan najniže pozicionirani. Tisti, ki bodi časopis, ali medij in se zasluži da doznanje in kaznovan za svoje slabo poslovne odroče. Zamo odpustili novce.
SPEAKER_01Vodstvo se učila pa ne nazju, tudi kršni redniki, kot posti vosta te kriti je vrhale stan, parsto evrov in se je zdaj v bistro so krivi, kamene le zgodite.
SPEAKER_04Da sem desihletih svojega delovan prebrala pod tujimi imeni podpisane voja prihar sporočila, ki sem dostavila časopisom. In ne urednikom nem lastnikom časopisom se ni zdaj, da je pet časopisov objavilo isti članek z petimi različnimi podpisi. Zho so se te stvari poje začele. Krivim novinarju. Pa vem, kako je težko in, kako je pokisati krizaj, kar ti praviše absolutno res. Ampak kako bom popravili stvari, če je nobe moče plač. To je odgovor na tvožanje, kaj treba nareti.
SPEAKER_01In tudi en nazad je kazan že da zeloci, a nekede na to, kašne krike so dojijo, tro res pogledajo to reflexijo tehjalnih nekikov, ki so pač na visokem nijoju papisje te krije. Bejš nekaj kot nekim pogreg.
SPEAKER_04Nem družej kam delujejo predstavci medalci. V modhih pa tudi. Nejče ni spremljamo več. Mi ne vemo, recimo. Če je zdaj v temutku. Hele zdajde kaj slovenski morh, ki je to lah. Kam lah grem pogledati slovensko zgodino tekstila oblikovanja v živo, koga lahko vprašano, kaj je mora počela?
SPEAKER_03Ampak to semmo je država, da je to šeče. 2026 se prav za prav nekak zbralo in posnoma se strenja. Nemozializacija, nearizacija, neraziskovno prašanje. Niti z to raziskovalnih skupin na področju teorije mode zodovne mod imamo. In da umenim še enkrat tudi v podu, namamo znotraj izobraževalnih ustanov, ki se uvarjajo in oblikovanje za modo predmeta, ki bi se imenova srovenska modna, nasebna šoska, ne visoko šoska nivoju. Niti mladih da morajo videti kaj.
SPEAKER_04Ker če bilo troši pomembno, bi postavila temelja ničeha.
SPEAKER_01Najbolj osnovni predmet. Slovenska mlaba.
SPEAKER_03Zplo globalnem to generčnem svetu je tol pomembno, neko utopno, zhodovino, kulturni spomin, kolektivni spum in neko veden.
SPEAKER_04Kako si brez final se primerjo. Če ti prideš za oblikovalce ali oblikovsino, znam ko svetu, je tva naloga, da pregadaš arheve. Ker ti izhajaš, ti oblikuješ za znamko, v DNK znamki. Kako pa mi dejamo? Zigav med in karih mi opriamo. Kih mišlo nekolih slušljen v času svojega izobraževan. Je, da smo se mi izobražali vnih časih smo se obisku izobraže za delel v tarnah za DNK to varnik. Ampak je tako nekakva, zmišanem okolju je težko uspostaviti in sistem, in pravila in strategije.
SPEAKER_03Se sam navede večer se mejo problemati nam rečkulnega delca. Ker na nek način je za modo zelo problematičen za te, ker investicija v razvoje kolekcije prega, vsi si želijo. Hati pa te cenzusi konstantno te usvarjalce posso prisilijo, da so riveži socijalni minimum. Da reskorti dolga života, kar je spoznam, je insta situacija. T večina ustralcev in slovemski moči deluje kot vrimjem formalnim statusa kulturnega detnanja. Večino ja samo, tu je zdaj umalije za terozor z istimnosti. In nas paj. To že nas to let.
SPEAKER_04Vešnikov.
SPEAKER_03Zej so bla komercialno smjer. Ker so pre drugačno morde to funkcionite. Ali, sofa je bila ena redki, ki je mela trgovino.
SPEAKER_04Kreim naprej obračina okoli status.
SPEAKER_03Zavno to k je bila inina komercialno tudi smera. Močanje za status kulturnega deloca trdi, da samo bilo potrebno. Poseban status, da status kulturnega delca presega tako, ni samo kulturno polje, ampak zelo močno gospodarsko polje. In da tudi ta razkorme, ko mi tradimo, da je že sam popa, ali trgovina, je že kulturno delovanje nam je zelo velik vrašajnosti. Mi si.
SPEAKER_04Moja moja izkušenja, da se mi preveč ukvarjamo v prašanje, ki so posvoja moguče tudi nervantna. Recimo, je dostoznam ameriški primer, in tudi se bom vrnila na zaj na vše inamo slab status v kulturi, kati za uzanjek položaj. In ta položaj je recimo pri ameriški modih, tak da njihova moda je komercialna. Najbolj komercialna verjetno od vseh štirih velikih metropol. Ampak njihova moda je tudi najbolj umetniška, ker samo oni majo medala. Če ti završ neke pozivcije v družbi, na umetnišem ali na komercialnem podroju. Ne potrebuješ veliko razprave o tem. Ali je moda umetnost, ali moda komercialna in kam paši. Zato, kar si poč ta status, ali zaslužiš, ali na nek drugenčen presvojš in polka pač samo bradi. Tam se Amerčane se ne oparijo veliko zprašanje ali njihova moda umetnost ali umetnost ali soddi muze. Če bi si zdaj z misla, da bi imeli vsako leto v moderni galeriji modnih dochodek, verjetno razbi se v tej državi pregovarati nekaj let, a to tam pašnam.
SPEAKER_03Čeprav moderna galerija 1922, tudi imela modno revijo. P začetkom revija.
SPEAKER_04Zo. To pače in kratko danes tudi predavci automobilov pa to načne pomen.
SPEAKER_03Da si umiljem na metropolitni pomenju živela 19,8 prvo respektivno razvo še živče kamnega belovati, tak breve. Vejš počen vreme, je drugo, kako bi rekla družben, klo drugačen.
SPEAKER_01Da sem te želšati z nato mej. K se je zgodil pač. Zegalijano. Ekstremno hitra na poet, da bo galijano tema zamajski dva sedem, 20, medala in pojem se je zgodilo. Kar je več kot čekno, da to pač šido dosegel, da je zaradi tehovih antisemitskih izjav, so ga črpali. Zdajem Aventur ni razmišlj o te smeri, da se to zgajam definitivno lahko zgoditi.
SPEAKER_04Po ni nam kaj je razmišala. Kaj sem razmišala, sem videla na po.
SPEAKER_03Ker sem videla na poče na galje, zjutraj upostil in reka svojho možemo, dej se pa ute, dovoljno in to in zelo hitročiti so spremno u petak pred počinjem to vjerojatni vse.
SPEAKER_04Zamer to zostan. Zamej to zalost v tejstvo, da prepuduje stvari in da se igrano igre moči, na često vseh invojih življen. Cela stvar je u menje vvisno spočna, če druga obrašanja. Žeta našče dva. Kso je prekvali. Ksem se krat spala in to je tudi čas, kater je umre Aleksar. Kakšno delov je pravemo. V kašnih skupnosti mi živimo, če največe zve naši skupnosti, nimajo novega prijatelja in vse te neumnosti počnejo sami. Kako je možno da je človek tako usamljen, tako podciskom in tako nesrečen, da je sam v gustilni, mljed zče, in marje nemnosti. In kako je možno da svet takšnega človeka inhodi in mu pomagan? In to moja glavna vezanja. V takšnem svetu kakšen je spok svet mote, ki te lahko plune v sekunti. Koristi več. In zakaj je ta igre tako opstede, da še kar hočešati.
SPEAKER_03Si še preomila, ta konstantna žela sodne druge več kolekcij, več podaj, še bolj intenzivno. Sra to na te kreativne doste, tudi krke ljudi. To kreativnosti je prediska. Ti moraš konstant priti za terja, kam morodi gospodarsko uspešna ta kolekcija. In po drugi strani, zarda živiš dobre krike, poradne informacije. Po drugi strani, pa v misku na drugi po te stranej. Vanje, te tehnice, imaš po kapitan. To veliki kapital, ki zelo brevisno, trozo prav in korak s timi svojimi škoni. Poh vse skupji podobajo po družine. Vsi ljudje, ki gledajo da demokratizacije morajo, najakajo. Bezkompromisno prav spremljajo vlivne živnice, tako imovan vlivne žovnice. Insprešuje, kaj je vplivne živnice, prav tebi, kot posameznikov pomenijo, kaj spremijo življenje, kaj si sphana zvezi z svojim življenjem.
SPEAKER_04Zem za to. Za jih so povjala z mejšimi kolegijem, ki so izrazili žijo, svoje osebne žele, da on bi tudi reži. Ubistu je sič več nemja. Ne vem, kdo so niži v sloven, da obstajo nekere upljnice in fivneži, ki so tudi stilisti po internetu in da te ljudi dobro služijo. In ko so niši ohej izrad in komekce te želi in svoje volne, sem je spomila da obbišlo. Ampakku sem začela razmišlj o ajemalci. In verjetno ailci si ne živijo stalnih bliž. Vojse skupji povezano raz informacijami. Ravno s tem, da živimo v času budovine, v kateri se ne samo nečen, posenje. Kej ljudje močjo snati večar. Mada bi se morala zelo dobro snede v temutku, kater si hočej biti leki in uspješni. Teš meni osebno ni jasno, kako iščeš na svet od nekar, ki bo te temi u resnici ne zna nič. Ampak.
SPEAKER_03Zakošaj, kakoče v takih okolišina. Kako stovno besedo argumentaci splopositi v neke jasno odvirje, ker bomba dejva družine.
SPEAKER_04Če si faktor, da grefalizam, potem bemo v fudalizmu. V fudalizmu je stroka rezervirana za izbranje. Zajaj je flati.
SPEAKER_01Zdaj tako dojemam upli, tudi imenovanih vpližav, to so samo okicani.
SPEAKER_04Ampak zelo zelo podobno, res je zelo podobno nekim srednje veški. Tut vaši posebne živnosti, ki so z drugo vrsto agresije. Pojavnosti, šarma uspešnosti, vodili cele skupnosti in plemena. Danse pač to sam počne po telefoniu in ne v cerkvi ali kostilni, ampak občaj je zelo, zelo zlo pomaj pomen. Z tudi predstavljam da so karder koliko z godovini novim astrofiziki, ali kemiki, ali matemati, ali smlikar inplivnej.
SPEAKER_03Mal pomerš družbi. Ustjala se elilita znanja in razuma.
SPEAKER_04Všej se tudi zdaj. Ampak volč rezervirala za.
SPEAKER_01To je šečkar rekla. Jo še bo tega, kdo so vplih, kso so vjemalci vpliva. Rav, kar tudi te danja, da je vplivaš nekdo pa resmalci. Po tem lahko, sam lahko vpliva na. Resne spremnje piroka kar sembel. Te vlog pluj na žel.
SPEAKER_04Počišje znanje, kerim iz svoje perspektive kombercial. Pa po mojo bezo tudi za osobnosti z željo po. Ljudje, ki imamo, menajo znanje, nismo vedno prepričani, ali to znanje brez škodje znamo, širi in se več tega ne lutimo. Z mislim, da mora biti zelo različnih lastnosti. Osebnost moržbi, da tako samozavesno, širiš injega nimaš.
SPEAKER_03Ampak, tim znam je tudi odmalce, ko ste pomembala. Mi vsi informacij še preveremo. Tudi če neke preberno, pa še drugi vidik želimo vedati znana, že seklje nazaj reklama zahrtijem z različni zombi kotek in popolnom drugo precepci to bišče lahko je metralno nasproje. In sodovnih družbi, ko praviš te čas, ki je pomenben, hitrost dobivanja informacij pomemban, ampak pomembna ni paina. Izkanje resnice, je pa zapranskega pomena, pa celom moteči fakto.
SPEAKER_04Zako posebno v današnem času resnije pomaj za vse tudi na planetu, strašno bli. Vem je to tudi faktor, zaradi katerega ljudi posegajo po instant, vse danje.
SPEAKER_03Da nashvar se ne ispostavlja zaradi tega.
SPEAKER_04Ali stran. Velujem z manjšimi generacijami, zato kerih za asistente pri raznih projektih in teče, da vse, kar mlah prinesem so moje slabe izkušnje, da im ni treba tega poloviti. Pa tudi, če si želijo, ker včasih je potrebno, da izkužnjo občitiš, da bodo vsaj mal pripravljeni. Ker dobri skupine, so si cerfine zaslišati, ampak ne bodo ljude pomagali.
SPEAKER_01Krike končeknode.
SPEAKER_04Ksi se odločjo na pačno v kašnem primeru. Da zlo. Da začneš ceniti svoje delo. Jes nam si podobnih ljudje germo študirati modno oblikovanje, da že v začetku in do konca, ne znamo postaviti ceni na svojem delu, na svojemu izdelku. Zakaj, kako je možnost, da smo v 98 procentih si tako podobni v odnosu do narja, v odnosu do dela. In če smo si že tako podobni, zakaj se noben z temi podobnostimi uvarja, kako jih poboljša. Mislim to so stvari, ki je recimo zanimajo. Kako je možno, da 30-let modno oblikovan študirajo ljudje, ki nimajo nobenega odnosa do nas, ki nimajo nobenega odnosa do ekonomske ali tržnih.
SPEAKER_01Sku razim rakrna naših šudijo, da tegana na fakultetah ni. Vse je na oblikovanju ta poslovni vidik paš zelo zanim.
SPEAKER_03Govorimo, kako modra je zlo stomvenko usmerjena bršan.
SPEAKER_04Za bisku. Položaj mod je umetnosti ali, mi niamo nik umetni začasbi na fakultet. Mi se pogaramo, a morda to ali nuno, ampak pravni. Ker miamo niti ne vmečamo v polje, v sistemu kulture. Kdo je pa koncu koncu učijo te predmete.
SPEAKER_03Z poslovanjem mode.
SPEAKER_01Kranoma najmeč veliko problem. Pred mikrofon zvaked nekoj, ki bi nam res zelo konkno razlagajo o poslovnem vidiku morte.
SPEAKER_04Mičaste oseb v 30 leth, še nisam srečala. Tudi takrat ko je slovenska moda bila še na zhru, zelo zelo visokem nivoju. Mislim govorim o modni industriji. Tudi takrat, k smo šeli to varne, samela enkrat priložnost, zplh se več ne spam, kakšne prložnosti. Budijske ali takrat sudelovanje, potencijal sodjelovanja oblikovanco z moram, videk marketingške strategije, ki so jih izdelovale agencije, znane, slovenke, za znane slovenska podjetja, to je bilo men šedki. Včasih se odločali kako direktorih tehnih nek. Zlo težal to povedati, ampak bilo je zelo podobno danes, pač veliko fusku na aštiri papir. Nič konjetnega. To pomeni da nič konk tega ni bilo zelo dolgo. Da je pač socializam pokrivo neko področje industrije, ki je funkcioniralo samo v tem sistemu in samo na ta način. Pše posebej slovenija en take vrste država, v kateri večina stvari funkcionira znotraj domačih okvir. Imamo veliko uspešnih podjetih oblačnih agencij, medij, ki so uspešni samo v naših okvir. Noben od tehnih, najpojenij na globalnem trgu naj bi prežvel po mojemu njuh. S je strašno močn. P se mi zdi, da mi funkcioniramo slodko v nekih političnih okvir ekonomije.
SPEAKER_03Dočas je neke priče na česek, kar si v30 plus aktivna in na redki poslovski modnem prostoru, ker si svojim kolekcijami inovanja vidno vsaj, vsaj pri nekerih, bila zelo družena politično angažirana. Torej ni ostala kolekcija samela na bodega atiskega doživeti. Koliko dan naših okoličen. Je lahko še morda sploh družno politično angažano oziroma ali splo. Je lahko. Gede na neke kapitalsko okvir. Kespre pogovali. Po slovenskih razmerh, zakaj to vidno malo mančalo. Ven bo zdo vse spirala vse to firno zmačence.
SPEAKER_04Punaš vseho življenje, pa se mi to normalno ampak če se umakre pogleda svetovno, ni veliko ljudi na svetu v voci angažali. Kada tudi druge države nimajo te kontinuiteti. Zem prišla v slodjenjo oziroma vljano štirati leta 28. In takrat je bilo kar nekaj ljudi, ki so se ukvarjali s tekstilom inom, ki so bili družbeno politično angažani. Oziroma tak krat, je obstaj ena kulturo umetniška scena, ki je delovala kot skupnost. Selovali so ljudje v gredališču glasti, plesu, performance in moji in so ustvarjali družbeno politično klimo za spremembo sistema. In ja semkolse izalo čudno, kreativno in umetniško dozorvala v tem okolju, in to okolje je bilo samen najbolj privlačno. Tako bi se posem slučajno zgodilo, da bi bilo samer privačalo okolje. Kako je lapo biti dizer slaban baj, pač se to ni zgodilo, ne vem zakaj. Niko me ni zanimala estetika kot takšna. Tudi kot žensko, odrasčejočo inžersko me ni zanimala estetika ženstosti, seksualizma. Razmišala sem na drugačen način in poskušala sem iz sebe ustvar. Lahbi bilo pač kar kolega, čist slučajno pa najleke. In se mi je vedno, da kočem kaj povedati testo, kar je znotraj mene tiši, kar me muči, kar meč pretiska, da mora biti ven in je šlo vrnko roke v teksti. In se mi zda, da je za to vedno prostor. K se jim zdi, da majajo kaj zapoveti, pač oni začnejo govoriti in o tem sistemu to vmesti v družbeno angažiranje. Jsem pač sam govorila, govorim družbeno aktivne stvari angažirane ali ženske, pač to začneš. To okolje sum, v ta žamer so me umestili kriti ali pač novinarki, ki jih večamo. Meni se to zdi zelo pomembno, men je osebno. Ne nem če to pomenno za mdo, inem če to pomenno za neko družbo, ali za njen strategijo ali identiteto. Meni osebno je bilo pomen. V trenutku ja semela več kaj zapovedati oziroma ko se mi je zdaj, da govorim praznor sem pač. In od takrat na delamek več, ker se mi, da nimam več kaj zapovati ali pa dan na venje kar pričan.
SPEAKER_03Mislim, da ima slovinska moda, kaj zapoveda trenutno.
SPEAKER_04Zrenka modra trenutno vam zapoveda do. O grou. O razčajočih nacionaliznih, o razčajoče nasilju in aroganci in agresiv, od izraznosti estetike, od svetu. Vsem kar semprej pogovil, bi slovenska muda lahko govorila dan. Očas o naših poman. Verjetno se uvarajo z težavami ekonomskega priživja oshodna.
SPEAKER_03Ali je slovinska moder resonska pot hrana. Slovenska modne. Zekro ne obsta. To so bajci. In nekateri živijo. Ampak to ni slovenska modla.
SPEAKER_04Obstaja večje, ampak obstaja slovinskih šrt, ko je za gotovila termi posnaj.
SPEAKER_03Ampak si bada končali mogu zapustiti, kar si resgovarale, da je začeli odpatiati na različne teve. Kod je pozna novomet in kolesarja ampak špor, kot zelo kajben. Pa tudi z umilno stovenski šport. Ali so to doseških, ki imamo ospostavljala, ali so to dočeški posameznik nekesni posameznek, ki je pa so imekro družinski socijalni konnost, ko ustvarj tega izve.
SPEAKER_04J sam dvanes vedno ničak injo, ki je že moja štiri ali pet članica rakovinega kla, kriva. Ona ni članica nobenega kulturno mekriškega društva ali modnega, ampak katerega kolegega, je članica športnega društva. System uzgoje mladih športnikov in njihov otpore na klub vsem, kar si mi mislimo, še vedno izjemno dobro funkcionira. Tudi veliko bolj se prenaša tudi družinsko. Da so cele družine raz angažane, ampak angažano so tudi v športnih društvi. Športna društva so v povez z osnovnimi šolami. Športa ne razumemo, pač govorim samo izčas inku. Tako ampak oni pridajo na šolo. Ali na u športne vzgoje in gledejo, kaj te otroci znajo. En hitre teče, a en bolj dela prevale, a en zna koško. Kdo pa pride na relikovne vzgoje ali nas begoje. To več nem prešli kar otroci rišejo. Ali kdo pride na kurzovne vzgoje. Če hočeš igrati vino, se moraš posebno visati. Grazbi šro. N tako da nekdo. Kaj se zgodi z otrhjem, genih iz socijal ogroženih družin, zakrim ne opazil njihovih talentov. Mi opazimo samo večne talente, zgodnih kategorijah.
SPEAKER_03Mislim, da je tudi pred. Kes preomej v Ameriko v Evropi, to zelo razvidno. Druga je zlika. In ti invaš v nekih drugih družnih to pačal obrno, po nam na glavu da vse ki imajo kapit, vse ki ustvarajo neke dobičke, ki pač ustajajo, da ne plasirajo v umetnost, v kultu. Glavnih osmerja v šort. Šport je neki kar je pri nas, mislim, da so za razkava, neka evropska pokazala, da smo športu počeju pribivalci slovenja na prečno angažani zelo do športano nek, kar je dobro. Ampak sem tako izala, pripovno se tudi to mišico v glavini lahko oziroma nišica, ampak to struktur, bi lahko tudi malo bolje razvijen. In umetnost kultura je del tega. Pač tudi možirati, na regi. In za to te treninge se danžiti razvete družbenek si teme, kjer pač testi, ki imaj, da narod investira. Zakaj je pra nas ta investicij, ta pretok, sem zdi vzakemu. Ker se doldo spremna. Zakaj.
SPEAKER_04K nismo družba zovinsko kulturno elito. Ker se športni rezultati, lažmer in kerimo izkrni so športni dostežki in veliko večji kot kulturnih. To moramo priznati. No te državi, da ne bom delala vseh umniških disciplinah. Kride. Ampak imamo kakšno olimpijsko zlato medijo v kulturi. Nebgo stremej. Mislim, če bi nekdo milim razvo v Vikorijan afber, v metu, ali pa bilo rač.
SPEAKER_03Nekrejenca za živirško del mormo izvediti iz tega.
SPEAKER_04Ampak ni osvoj veliki raspravljan. Mehna stvar je tam večer. To več romskih pomek, stale zbir. Jsem pač del kulture nočem zmančevati dosseško nobenga od nas in tudi kultura. Se mi zdi, da bi morala biti enako. Psem znanost ph nismo odprli polja, koliko je najve moda povezana z vsemi te stvari. In z znanostjo, da lahko razvija tehnologije za mojo in kulturo, da lahko dejajo skupni promočijo za boljše življenje in z športom, kar je bi sucela ena mode popolnoma posvečega štu. In prijem nad samo tako, kot je bilo preteklosti, da smo mieli športni znam, kimamo oblikovalce, ki posvečej koncept, kot je nam tam brunje, ki posvečajo koncept svojih blavnih znam z športom in tudi prič sodovanje športnik ali oblikovanje za športne reprezence. Zelo velika stvar v komercialnem intabilem une svetu. Recimo, je znam včasih počutati, da smo v Svenci v nasprotju in usta niju vse en z drugimi. Zim veliko spremam svoje kolege kulturnike, ki so izrazito antagonistični. Proti slovenskem uportu. Zakaj je šport po televiziji pa ni kultura, zakaj mi nismo v voni, mi bi morali skupaj. In doker smo mi razdobljena mi in vsi en proti drugim, zakaj mi ne vija u ni tam. Kodje. Zakaj si vasimo zaast pa ne za druga, je pa uprošanje u prvo skupnost, kam.
SPEAKER_03Ampak vračajo se na skupnosti in dovi misli, ki si je prav mogučen bolj pod zavesno, pa definitivno po tem ka snajstvo to let svojga dela, za zasno ustvarila te skupnosti, ki hoče noč zapustili se vada pečat pa v določenem času z močen. V slovenskem prostoru upam nekrat pač v nekem bolj resnem raziskovanju tudi slovenske mode, kot zapisani, kot pomembni segmenti, ki pravu tudi determinirali kot sana čas in prihodnosti sploh da bom govorili varno drugem našem razgovoru kot je prihodnost.
SPEAKER_04Recimo, kakšna obrašanja so se meni v glavi odpirala in vrtela med tem, ko sem razmišljala in o skupnosti o položaj. Recimo enkrat, sem razmišala o mesna občina ljubav oziroma galerija in mesta ljubav številne galerije pomesti. Zdaj nem številje kar kolka takrat, sem je špela. In večina teh galerij namenina vikometnosti, tradicionalnih umetnosti. Nij en name na oblikovan. In v zadnjih 30 letih na benemu odilnih nikoli ni padlo napet, da bi bilo vzaj ena namjen oblikovan. In vsi dobro vedeh 30 letih oblikovanje meno veliko večke kot liko nabi. Zakaj je v interesu našim galerijam, pa na koncu koncu tudi muzej, med toliko fizičnih prostorov, v kateri ni publike, včasih tudi ne vsebine, pa ni nikoli ne spremeniti pogleda ampa vsaj eno drugo smer, je samej všranek, na katega nimamo govora. Kako je možda u petnik 30 letnih naben u padlo na kamet, da bi imeli kašno drugačno galerio.
SPEAKER_03Zato potrebeš tako si prežek v družbi pogu znajdo, kritično razmišljan, vnote in svoj glas. Pač to da sam vsi en glas, tak drugačen pa smo tiho nično spemino. Veciskov, več odpiram v prašan in verjetna stvarnost. Da v enem trenutku se tudi v naši drubi na temčju širše polikovanje. Ker mod bo samo en del tega v temu tudi se spenilo. Mi se verjetno, da spremila podkaz za motej in malo speti slišimo. Veljem je vidnost da se povarjati, da bo vidno stalo najsrečnih obkavi. Tudi usem nam zapravo poslušanje varja, da odprla sanja ogromna prišan. Če boste imeli kakršnekoli želj in svoje misli, pišite nam na naš Instagram profil, da bi z naselom odgovorimo in tudi kakšega morda gosta vključimo v naša razmišljanje podka ste mode v menu Aleša in v svojem imu, hvala.
SPEAKER_04Hvala za babilo in zadnji misel, ki bi v rata povedala recimo mlajskoljem, če to poslušajo, ti bom tudi služi skupnost, da se dobimo oka in da izmenjamo strovna mneja ali pa sam priateljska o tem kar počnemo. Koliko so mi poveli mlajši kolegi, oni se zelo redko družijo in pogovjajo o svoki celo med sabo. Kaj še le, plesalci, koreografi, arhitekti. Skupnosti so za to, da si izmenajo monja v svojem delu, v svoji družbi in v svojem življenju. In vad vse laši kolegje da še enkrat premisilo in se po trudijo in začnejo z nekimi novimi skupnosti. K bodo pomagala, da bodo se mogoče kaj, dej spreli.
SPEAKER_03Zauž nas pa tudi za nje.
SPEAKER_04Psem znamo.
SPEAKER_03Zvešen bom paš, družija, samja heli daš.