Krivci za zmanjšano plodnost pri moških in ženskah

V tokratni epizodi gostim Alison Kogoj – diplomirano medicinsko sestro, svetovalko za naravno plodnost, avtorico knjige Željiva si dojenčka ter ustvarjalko vsebin pod imenom Abili. Alisson že vrsto let pomaga ženskam in parom pri razumevanju menstrualnega cikla, naravne plodnosti, težav z zanositvijo ter hormonskega ravnovesja. Na svojih kanalih odpira teme, o katerih še vedno govorimo premalo – od bolečih menstruacij in endometrioze do naravnega spremljanja cikla, odnosa do ženskega telesa ter priprave na nosečnost.

♥️ V pogovoru se najprej dotakneva osnov ženskega cikla in vprašanja, koliko ženske v resnici poznamo svoje telo. Govoriva o različnih fazah cikla, o ovulaciji, plodni sluzi, PMS-ju ter o tem, zakaj redna menstruacija še ne pomeni nujno, da ženska tudi ovulira. Alison razloži, zakaj aplikacije za spremljanje cikla pogosto ne znajo zares napovedati ovulacije, kako lahko ženska bolje razume svoje telo in kako spremljanje cikla pomaga tako pri načrtovanju kot pri preprečevanju nosečnosti.

Velik del pogovora nameniva tudi 🌹bolečim menstruacijam, hormonskim motnjam in težavam, s katerimi se srečuje vedno več žensk. Govoriva o PMS-u, endometriozi, PCOS-u, hormonskih motilcih iz okolja, vplivu stresa, prehrane, spanja in sodobnega načina življenja na naše hormone. Odpreva tudi vprašanje, kdaj bolečina ni več »normalna«, zakaj veliko žensk na diagnozo endometrioze čaka več let ter kako lahko telo preko simptomov govori, da potrebuje več podpore, počasnosti in varnosti.

Pogovarjava se tudi o plodnosti, načrtovanju družine in o tem, kaj lahko kot par narediva, da povečava možnosti za zanositev. Alisson poudari, da plodnost ni samo ženska odgovornost, temveč da pomembno vlogo igra tudi moški – njegovo zdravje, življenjski slog in kakovost semenčic. Dotakneva se tudi vprašanja starosti, zmanjševanja zaloge jajčnih celic, stresa in pričakovanj, s katerimi se danes srečuje vedno več žensk, ki želijo postati mame nekoliko kasneje.

To je epizoda o ženskem telesu, hormonskem ravnovesju, ciklu, plodnosti in o tem, kako pomembno je, da se naučimo poslušati svoje telo, še preden začne kričati skozi simptome. Pogovor, ki je hkrati zelo strokoven, topel, praktičen in poln informacij, za katere bi si želela, da bi jih slišala vsaka ženska. ✨

0:00 Uvod – Predstavitev Alisson Kogoj
0:57 Začetek pogovora
1:14 Kako ženske poznamo svoj menstrualni cikel?
5:28 Naravne metode za preprečevanje zanositve
5:47 Zanesljivost naravnih metod
8:51 Mladi in spolnost – kdaj je pravi čas?
12:08 Zakaj imamo danes več težav z menstruacijo?
13:00 Hormonski motilci – kaj so in kje jih najdemo
14:22 Oblačila in sintetični materiali kot hormonski motilci
16:58 Štiri faze menstrualnega cikla razložene
32:06 Boleče menstruacije – kdaj je to normalno?
43:22 Endometrioza – simptomi, diagnoza in možnosti
49:27 Življenjski slog pri endometriozi
1:11:16 Vloga moškega pri zanositvi – 50/50
56:01 Ženska plodnost in starost – kaj je realnost?
1:17:51 Upad moške plodnosti – alarmantni trendi
1:20:34 Analiza semena – kaj se gleda?

👀 Alisson lahko najdeš na naslednjih mestih:
Instagram: https://www.instagram.com/abili_naravna_plodnost/
Spletna stran: https://abili.si/

Vabljena k poslušanju.
Hvala za tvojo pozornost ♥️

Transcript

SPEAKER_01 0:00

Dobrodo podka stemna kolektiv v današni epizodijo z mano ali sogoj, ali so je diplomirana medicinska sestra, svetovalka za naravno pludnost, avtorico knjige Živila Sudjenčka in ustvarjalka vsebin pod inom a bili, ki najdeš na instagramu in spletni strani. Zdaj so govor o mastralnem ciklu. Mulacija v večjih mustracija in domrizi. Govorima tudi o načrtanju družine, o izgivanju za nositve. O tem, kaj lahko kot paredita zato, da povečata svoje smasti za nositve ingovornosti ozoma tudi drugi plati, kaj bi steski prispajnositvi in dornositvi otroka. Tako da zelo namila, zelo bogata tema in tam, da je prisluš. Ali sam, da si prišla, se po veselim, pač najega pogovora in varem, da bo vst vsebensko zelo podporno za ženske, kako poslušne. Da tudi precej aktualne, da bi mogočela začetku, učeti pri osnovah prižinskih sikruh. Kok se zdi, da ženske, poznamo svoje.

SPEAKER_03 1:25

Oj vedno bolj, ampak še vedno primalo. Navne plodnosti. Beka informiranost glede tega, završčenost zelo slaba. Ženskih sploh niso vedele, da obstaja plodna tudi to je. Da se da menstrualni stiklus recimo spremni, da beleži. Danes pa prav zaradi socijalnih mrežnih, ki lahko več govorimo o teh tematih. Se je vigila na informiranost, završenost, tako da malo bolj postaja to blizu žensk, da začne biti pozorni na svoj clus, da malo bolj poznajo. Se mi zdi tudi ta trend zadnjih let ko se bolj vračajo k naravne muh naravi, anej tudi to pripomoglo. Zdaj po drugi strani pa še vedno premalo, še vedno srečam z veliko ženskami, ki recimo se zanašajo na te mobilne aplikacije. Remo dostopnost do teh mobilnih aplikacij pač takojšnje, in veliko jih je. Ampak večina jih je njena tako, da ti pač predvideva tu ciklus. Se praviti, ter upišeš že prvi prijavi podatki, ki jih od tebe zahteva. Recimo starost v katerem reproduktinem obdobju ženska, recimo, že nositi, potem kolgi so njeni ciklusi, im bolječencije in podobno. In se prav na podlagi tega, pa potem na podlagi upisovanja, se prav dan več upisov. Je potem do narjeno se prav na nek algoritm ozir na neko predvidevanje na aplikacij potem sporočiti, da je vulja, kaj je v plodne mo, da lahko pričuje ministra. Čeprav resni to tako. Ne morče vedeti. Je pa vlaci moguče tudi spala, da je ni bilo sklusu. Alpa da nastopila kasne. Kor po navadi recimo da tu pojech zavajoče informacije, lažne lahko informacija. Kod to zanašanje. Mislim, da poznajo poresnik. Predo na posvet vidimo, da druče temu ni čast.

SPEAKER_01 4:11

Pa v bistu razmisko v stopna, neko završenosti ali poznavanje obesto že te kamajo malno aplikacijo. Bla da visto žival poznajo ziroma pa vaj pačniko novim želje, sodda do tega. Zlo velik del populacije, žene, s posne aplikacijami najmš.

SPEAKER_03 4:35

Recimo počejo mal, s tem uvariti, ko želijo z nosi.

SPEAKER_01 4:40

In nastop neke države.

SPEAKER_03 4:44

Recimo povadja dostajem, možemo žek časta tudi, recimo ene kot priprava moguče. Največk takratno posejo po tem. Zdaj recimo, v primerih, ko se poznavanje razumega ministralnega clua uporablja z namenom odlaganja, preplačevanja za nositve. V teh primerih pa že morjo prav neko metodo snati se naučiti, tam pa itek ni pride pošte uporablja takih aplikacij.

SPEAKER_01 5:23

Zako za preprečovanje za nositve.

SPEAKER_03 5:26

Najprej sembin sova metodo, zdajto termalno metodo na poteku. Tej znamenja preprečevanje v laganje površino je obrad vjeruje, kržijo zarbe.

SPEAKER_01 5:41

Kukaj pa bijo ta metoda nasljiva. Začavanje.

SPEAKER_03 5:49

Zesljivost, procent zasljivosti naravnih metod sodnih naravnih metodnih. Navnih metod vvistu več. V osnovnih so si resne zelo podobne. In to se recimo razvale, posabljale. Mal so tudi mogle prilagoditi žensku telesu ozim. Včasih res so imale ženske bolj redne cikle. Zdaj pa je vse na več tehnih reproduknih izivov vključno z nerednimi mastruacijami injem mogče povečani veganni ste komiklah. Recimo veganni steke ki je dan izmed kazale klotnosti, ki ga moram žemka spremlj vnoti in pri spremljajo cikli. So se mogle shodne mehode tudi tem spremom, nekako prilagoditi preč v tem procesu izboljšav in razvoja. Tako da procent zanesljivosti je visoka. Zdaj mi govorimo primerjost uporabno hommske kontracepcije, recimo do 99.9 procent naesljivost. Par mi vedno govorimo procesu zanesljivosti kot metodi, kot taki in pa uporabna zanesljivost. Pri uporabnih zasljivosti se lahko recimo zgodi več napak, recimo pri spremljanju ženskega cikla, pri tem kako par metodo razumje, pri tem kako uporabljata pravila, recimo v spolnosti, ne znamenno preprečevanje za nositve, recimo poleg metode, uporabljati še eno barierno metodo, recimo kondom. Se po tem ta uporablja zasljivost večno gleda individualno. Zdi načelam bolj kot par razumer in uporablja me to po pravilnih takja, kot so, pa bolj pota tudi zasljivo redno sprake, pa manje to kilometri. Vččas kot si vjem, večer suverenosti, pač več je ta proce. Želeta uspešno uporabljajo metod.

SPEAKER_01 8:16

Se mi zdi, da tako zlo korisno, ker samoma pomisle, pa tudi samomačka. Na to do bistvo nam čer priporočila oziroma podprve, da ni kontracepcijho 16, 7, 18. Do tega da vstvu v nekem odnosu in lahko pride spolnega odnosa. Se mi zdi zorko pač najveh na robe.

SPEAKER_03 8:50

Zdaj mladih je to vse nomal drugač. V smisho najserna, da se mladče prej poslužujejo neke spojnosti, da so prej pač raddo vedni vse raziskovanja prej tudi mogoče prej nastanja tudi neka ta ljubezka razmerja. Zdaj od takih mladih ne mormo pričakovati, da se poslužale narne metode. Ker je tu sem zahteva doste odgovornosti, da so pa pripravljena. Tako da recimo, kar svet moguče tudi mladosnik je mogočti to, da se jih poskušal informirati, zavčati. Da ni treba da grejo tako oziroma spolnosti, da si lahko dovolita en ta čas, pač ko sta par, da je bistvu intima, omejena na neko javni, pojublje, uremanja. Nej da lahko še dozorita, da pač pride tudi do te spolnosti. Da ne terve hitro. Recimo zgodnih spne tudi preesjo večen za kš nasljede belezni. K sohženske mladosnice. Recimo nima še te razvijodnosti. Že zaradi tega. Da se pač to kasne. Da pride kasne do spne inte. Vnihh strany, pa vse je treba tudi made informirati o neke zaštiti. Hormonski kontracepcij. Da ne basta nasila. Ampak tudi recimo mogče neke posledica tega. Mogoče, da si prej ali pa bolje izbira neko mehanko zaštito. Pa pravilno rabu tega. Pa tudi, da se im visto spolnost predstavlja kot neki lepega, prijetnega. K se mi zda, da kot mladih večrat razvijo neke. Sporn nos, pazi, kaj besta počela, ker lahko zamosiš in po tembo ured. Rimo ta miselnost, da spelni nos hi lahko privede do za nasitve. In moguče vrednih dobi, je pa polk ne navadnost sproženskom, ko recimo se časa tudi. Pa nevik, pa nevspaj drugi cikl, pa treti. Zako prepričanje iz preteklosti, da se bo to hitro zgodilo. Pa realnost neke odraslosti tako, kot en šok za možgan.

SPEAKER_01 11:55

Rekla si, da ženske, da vamo v primerjavi z preteklosti v oblasti v zgodovino ali karkol pač bolj ne rednecije težave z minstrucijami. Zakaj je temu tako.

SPEAKER_03 12:12

Ja tako, kot maltojem, razje recimo veliko pliv tega načina življenja. Žimo nekih mormonskih motiv iz okolja, toksinov. Procesiranje prehrane inčina življenja inga hitrega tempa, stresnegačina življenja. Mogoče tudi porast nekih kroničnih bolezen. K se bolj zgodni lahko začnejo pojavljati neke vtoim bolezni. To so pač neki glavni dejavniki, kiro prispevajo.

SPEAKER_01 12:57

Körso so formski mislici.

SPEAKER_03 13:00

To so razno razne snovi z okolje, ki visno poshod najdemo vonraku, vodi, hrani. Vsak dan postavljeni temu in pač prihajajo naš telo prek sluznice od jihra, si pačne mogoče temu izgati. Recimo že kajče nemoranti, parfumi kozmek. Zako krzi dnevno nas dejaj. Tam bestu vse. Mislim, da najčešh napisano kako tisočnih deset, tisoč ali še več kot vse novih, posso izpostavljeni. Po tem bestu to našem teru deluje tako, da zasada ti receptorje, na kateri bi mog delovat spne hormije. Po temu pač ženska lahko imkrvi dovolj nekih spelnih hormonov, am tudi zvih na tisko odcisko prav na tes področje, kamor bi mog delati pa ni oziromahne zasodne. In to se pokaže na razno raznih motnjah in tudi prekomnega svusa.

SPEAKER_01 14:23

Zadem sem video vidja na instagramu terku pačene. Vlih razinah, za prav vlikah nosnok. Glideš malo vroki, tak si nosno plastiko. Poč zavedno, tudi kuš oblačil soproci mobaš banb, skopla, nam je vonna, pač pa še. Poč maš neko obliko, neke plastike nastepa, in to pač kože prifajo sistemy. In bilo tečne vide, poč tam svoj brj pokrivala za osanki ovčih košan. Ker biš v střede. Beso, da te pač kmovalci imajo odjemalcev za njihovo mlako, za voz, da bi sto draž prišlo, dač to palalnik, bi več benzo, karpa visto bi na koncili za to in pač to mečjo stran. In so pravka, kje rismi živimo. Kno si ustvarati za en svet, da vbesto ustvarjamo neke umetne materiale, ki dajemo nas. Visto tu, ki imamo počak bulletprof naravne materiale, anka so pač flimjazni, pa naravni prijazni. Ampak naj pomimo dale spendek, snajlo, neked nem takšnem. Bisto zasrupali v sebe, zasrupale okolje in počko.

SPEAKER_03 16:04

Vjeredno materiali, umetni sošne. Predelavanje vona. Zrabij več časov, da se vfredila v neki uporabljanje cenovno, nekosne.

SPEAKER_01 16:22

Na koncu je ekonomija. Ampak zbida po tembo počevanje tudi vzadjo. Pa kriva na zahminem ciklu nam prej. Bogoče vseb te štiri fazeralnega cikla, pa bistno mogli, da si živel v različnih kontekstih in v svojih objavh in pogornih. Ampak usen nam, bist u naprej, kaj je štiamo, kaj so posamezni fazi dogaja, kako se ženska lahko, tudi fazi počut oziroma, kar je pričakovati.

SPEAKER_03 17:00

Zdaj nam bolj pravilno mormo reč, da imiklu z dve faz. Da ima štiri. Ampak to bolj pravilno moguče tudi medinsko gledenoma dve faz. Se prav to prvo fazo polekularno fazo prve nasulacije pa do ovulacije. In ta faza je im obvisu dva pomembna dogodka, menstrujo pa potem ovulaci. Zdaj je mistracija, povulacija bolj specifič in nekateri tudi podsibi obravnavajo, inrečejo menstrua, folokularna faza, ovulacija oziroma ovulacijska faza, tudialna faza. Ampak ko bi so menstruacija polulacija sta del tega prvega delikla, tudi folekularne faz. Zdaj v ten delu cikla obstvu se ved menstruaci, začne stijno telo pripravljati na ovulaci. In tudi rečemo, da je to faza rasti, faza prolifracije. To pomemb, da vrijajniku se začnejo fočijo pripravljati na potencijno aulacijo oziroma en postane dominantan, in ima možnost razvij do konca in tudi ovulati. V tem času menstruacija maternične služica, in domij se ponovno obnoviti se prav tevno, ki se imerstuvacijo drušš. Se prav ta notranja plast, ponovno porase, ponovno postane. Zako najčeš, da je faza rasti. Ta faz je recimo tudi spremljive dolžine, kar pomeni, da lahko ovulacija nastopi karderkoli cikli soprej ali pa kasne. Recimo, resje fofil po namajo tam neke 6 dni. Dozorje pravda do ovulacije. Sam ta procesa prav da vistvu, da bodo foki začel bolj pospošeno rast pa dozorati pa lahko različno nastop. Zlažjo tako pomerci oziroma menstrua, lahko kasne v sikklose. Recimo to vemo, da je dosgojeno z nekim stresom, recimo stres, spanje prehana tudi. In velik žensk splohte, ki so mogoče man boljne na te stresne dogodke. Sem recimo doga invo spno obdobje ali kašno potovanje. Nada dochodek, ki jih predresej pa majhno izkušno, kako sem je ciklus podalšala. To pomen, da se je ta prva faza podaljala. Se pravda ovlacija kasne v skiklusu nastopila, ker so prej možni tudi teh stresnih hormonov prejemala v misku zdajni po spodni hormoni, tako na kratko rečen, najbolj na skupne. Tam bodo vno stresnih hormoni zmagali in spojni hormoni pač nam ujoprav svojega dalovanja oziroma neke manši mir. Znja faza tikla se pravi obdobje po ovulaci ali lutealna faza. V drugem delu lutajne faz. Recimo, ta delci pa vedno približno enako dolg. 14 dni, odaj do 16 dni rečemo da normalno. Torej v temu skla pa v jačniku nastane romano telo, tudi kratko živča železa, ki zloča formason. In ta progesteron narase v sednih dneh doseže svoj vr, če prišločnosti o ploditve, potem bistvu stane povišan za progesteron oziroma se bo potem v nadaljevanju še višve. Zdaj se ni prišlo do oboditve, potem začne padati po sedmi dneh. Progastarne, tudi drogna. In ta matančne sluznica ni več formovte, in pride do lučanja do kiklusa. Mislim do novca ministralnega cirklusa. Tako da ta faza recimo pažna bolj predvidljiva. Nekoli bolj mejena. Z žene, tudi moške, posredno, se bolj izraziv neki simptomi vmr. Sudkašni neprije, telesni simptomi, nam je imajo težav z zaprtostjo, nasjo. Spremembe, prispanja se lahko zgodijo. Ampak pomad ženskem najbolj obremuje mogče tista psihološki, čusvene delnosti, ki imajo izraženo. Nihanje, razdržljivost, pričana.

SPEAKER_01 22:26

Kro naskroj.

SPEAKER_00 22:30

Pačka obdobni razti, pačega in pačka naskrde.

SPEAKER_03 22:34

En začne padati stronne se prav. Se že pripravila na to, da se pače od lučje, ne da bo spela do krve. Tako da, je.

SPEAKER_01 22:50

Pač začneško razumijati, pol pa gladi. Lahne odvisno. Se velikrat najde tako pač po prihodom instrucije, lahko čut en recimo neko vlačanje in je. Zam sem za visodil, da smetmila domežnih stvari in semšvala, kaj zdaj to spelo.

SPEAKER_03 23:19

Mi rečemo, da. Nostopim in situacija, to marci kaj po jasnih. Kakaj si bla taki, kočotila tudi sporočilo, je prišlo do nasličnosti ali. Vše kašno sporočilo prnesme finstva.

SPEAKER_01 23:38

Kaj bistvu ženskih priporočila, da v tem obdobju delaj ne delajo. Kok na telesni razni na chuvni rani, če samej zagejajo.

SPEAKER_03 23:50

V tej drugi fazi.

SPEAKER_01 23:53

Tako reče, vej to pred monstruacij, pa pa vej tudi taker balance, ta prva faza, ka pač lahko počneš, svelo stalo.

SPEAKER_03 24:05

Recimo nem zdeče resdaj govorimo o nekem PMS, pa potem tudi manstrucija. Recimo prideš do izboljšanja tehptomov, če se ona zvisno, tudi z trezo podpreti sploh v tem drugem delu cila, saj najčeloma te menstrualne cikle. Ampak te moguče res da. Mislim, takrat naš metabolizem se spremeni. Recimo več tega kaloričnega vnosa, pače zelo večja zarazne procese v tesu. Začno kvarati s tim procesom razkranja. Zabi več obije. Za to nam tudi pače tak veliko hirvij za prav vse poveča potreba po hrani. Pač ok, da se to pošteva in ni pa vse no kakšne ta prehrana. Zdečeje visto, vse tudi delal. Recimo tak, v tem delu cikla se bodo možgani prej. način aktivirali. Če bomo vidli procesirano hrano sprav neko mastno hrano, slije. Bel čist drugačen možda možganska aktivnost, naj zdaj pač tudi posvežemo poče. Ampak korni, ta hrana nizo karjal skopne, ni potporna. Nima hranil snim, zaštitnih snovi. Recimo nekratek počutek te potešenosti, svetosti. Ampak or resnicci, se prav ta hrana se pravoma veliko transvičenih mečovnih kislin sladkor. Bistjo še boljala simptome. PMC, po še bolje vše. Povečena sinteza, tehna gnihovnih tes. Napadov lahkote, da inhanje sladkorja. Zprav nemših obrokov na dan. Rimo če žensk, da je to vsteza ali so večje porcije. Potem ta uravnoteženost. Da je obrok. In neke sladkarije, ki niso zdaj prepovedane. Po nekem obrok.

SPEAKER_01 26:54

Tej zhoprava, so vse možnosti.

SPEAKER_03 27:03

Z tem vidmo, da se da dosto izbanirati. Potem tudi dopnja, recimo, kar jih poradja individualno, mi sem jih individualno zbedamo. Ampak osnovni, so ti ste najbolj podporne za to, oga tri kombinaci z svetlinim ojemdo boje semje skupina. Magnezji, močna pro krem. Krajama. Najproprema je bi so bio identični progresan. Pomaga se prav temu progestilskem delu. Zet po ovlaci uporabati prav je ovlacije nemo tam. Zok ni mogoče neka tak stvar vsakje. Ampak recimo lahko je zelo pomagan. Poj pa tudi. V tem delna pozornost na to, kaj ženske vsteza, pa kaj resne. Da moguče, ne grejem še dodatno v neke strese. Močče žene vrem, da prosto razve. Mogoče nima tudi želi po neki družbi komunikacij. Da je okreč recimo resne premisli, kaj je vsteza, kaj bo podprlo, kaj bo moguče še bo izčrati.

SPEAKER_01 28:41

Vnisno ta kortiol, ka vesno nastaja zorjem, recimo pač tudi, krnega sladkoja, pač pozroča, potem pač korti zalt, tudi energijo za to gašva akcija. Bespet var zelo vplivo in moto pač delovanje pač tehnih spodnih mormov, ki jih umje, jačno se dan se do težav z priznkimi prednostimi hona, tudi najprej se pomisli na to, kaj je dopnja moremda tudi, kaj je zdravila.

SPEAKER_03 29:20

Okej si to vse pride poštov, ampak ena osnova ne poda, pa je recimo živienski slok in terjo recimo res spanje. Da nimamo reče polje pred spanjem, da uporablj telefona računalnika des pride do tega izločanja melatonina, mormak, ki umirja, ki vesto dela zaspanost, ki visto bolj podporno za produktion deluja.

SPEAKER_01 30:05

The basics basics poštan visto nam psihoterapijo. Te vidno vviso, kako basics, spajanje, prehranijo. In visto velika vedaš. V marzichem primero večeran.

SPEAKER_03 30:27

Če se že treba nekih zdravilji poslužiti, vajo možnost, da za moč učine. Čim bolj stremte. Sej ne zahtev za neke stoprotnosti vseno neko ravno vjeho. To bi rekla za to fazo neke take osnovne stvari.

SPEAKER_01 30:57

Ves v svetu, ker je prioriteta našemu sistemu preživiti, se ne moramo reproducati. Ne moramo bistniti predavati. Najpeč načini prioriteta, kč prioriteta preživeti. In če mi spočamo, našem tesu ne varno, tudi rabem ko pozornost za to da zbižim levo, ampak da zbišim le pomen in ujamne roki projekta. Ujam drugino, ki sem moče okle čas. Aš take banalnosti v resnih, ampak naš sistem. Koto evolucijske ni prilagojen na to, besto kašnem svetu mi živimo in pač innostavno ne vedemo. Zdaj je res pomembno ali pomembno zanimljiv, biti v tem tesu, na te zemlji v te času. Zanim je skute. In po tomče, bi se dotakili vih težav z minstrucijami, oziroma boleče mustracije. Od svojih prijatelj, ženskih imam krij, kolih nekih težav z mustracijami. Kaj je normalna za ministracijjo oziroma kakšne bolečine so še normalne, spremljive ali sph normalno do mustracije, tako žvisto pred menstrualni standrombi, da so tak močnja.

SPEAKER_03 32:34

Ja zdej vska pe ta ženska, no mislim, da naj bi imela težav z bolje mustraciami, ampak to govorimo o bolčinni, ki jora, ki recimo težuje življenje. Da so nekrči dossen, nekut in mesto, pač to do neke mere je normalno. Ampak se veda pač nasmiti do take mere da žensko. Da ne funkcionjalna da takrat nas moranja. To pač to ni normalna. Zdaj za kaj do tega pride. Znovi je pred menstruacijo, si začne predvsem v maternji, se začnejo nastajati, centetizirati glandini. To so klni hormoni, ki vvisno omogočajo krčanje materice. Krčenje vvisno sph omogoči, da se to večjo izlučije. Kesto so pravini aktivni, recimo pri porodna. Se pravdo testo kartu spržajo ali sprožne mnosu pačaj. Ampak to naravno, te prsten glandina da materica vpravi svoje delo. Zdaj pri nekaterih ženkah je sinteza tehnih glinov pač povečana. Zdaj Zaj točno je prenih tako pri drugih neči znanja. Rez pa je, da so neki znalni dejavnik, tudi testi, ki vplivajo na to, da sinteza tehna glenov pretirana. In recimo. Nesploš. Rimo že toč v ciklu ni prišlo do ovulacije ali ni prišlo do popolne ovulacije. Seprav pomemb, da posljednjočno ni bilo zodne tvorbe hormona pro drugem delu cikla, da amamo viši zelo visok, recimo jrogen. K bo bolj spodbujal to nastajanje pravte glinovne. Recimo, že to sem zdaj tu ne mormo poskošiti bolječenjo nam tudi nisam agulirala ni to često. Zegej pravda zakrala. Takoj so ovulcije prisotne, redne, popolne stresne pa klju temčencija. Potem recimo pravtezo pravino spedko, kar sem prekla, recimo procesirana hrana, stresa. Recimo pa še dodato. To so krivi normoni, ki v umetnih procesih deluje v tresel pa drugih vonetnih procesih. In vvisno pač mancija, je kamično gleda do neke miranje umet. In ja zdej umetje paček neki, kar lahko boli. Vek pravda prav to povezano prosto fintezo tehnih glav. Če govorimo samo tej primarno despleč mestoci zaradi sepravnih. Nekološko gledan pa niz organis nerobne. Sprav, ženska, ki se srečuje samo, lahko zelo dobro vladuje oziroma si bstveno izboljšate voleče mistacije. Rej, če gre individualno pogledati recimo njeno prehrano in živenski slok, recimo pomakanje določenih vitaminov, speti železo pomakanje vitamina, D, vana. Recimo to belo prej rezultalo v neko bolječino. Kerem vse te elemente, pogled in ženski slok prehran. Kdajšnih analize. Recimo neke so pripravljene, da se pogleda všno pomanganje. Ali recimo. Ženskih, kar je mogoče velik športajo pa v vizu nimajo osrednega, tega koričnega vnosta. Velik več parab energije, kar pa to karh dejajo. Remote priču.

SPEAKER_01 37:08

Prego moguče. Najo zodasti kakšnih snovjih, recimo proteinov sam težje.

SPEAKER_03 37:20

Pa več takim način prihranja. Nada meščejo moguče tega dovoljno, je pravdo prej tam res neko pomananje. Recimo, da je ženskam zelo pomsto bolječe in situacija. Zanjel. Ali pa speti mogoče kakšne intolerancije alergije, ker so prihrani omejen, neker moguče v več energije vložiti v to, ne da v vesku odkrijo, najdok. Šimpajso strezna domeščana. Da mi zdaj samo velik tega, ne smen, da ne smeni, pom stane filmalno izbje. Pač v že morjo biti kreativni. Kako pa silna domesti. Včasih nekih pomernih, prihjemske svetovanja, paček pomaga, svetuje. Kako pri takih stvari. Recomivo. Vale te študije, pa tudi samša nila na mojem profilu. Česka psihološki vidik bolječen. Remo to, kako jecija ozirada ženska pač na funkcija. Kazne informacij, menstruci je takrat se sprejela prejmala. Rimo, splohta izkušne prve menstruacije. Zdaj v primerih, ko belo razumljeno spre neki groznega, kot neki vekar je tudi šokiralo. Remo, splhste, ki niso vedla, da manstrucija obstaja, pa so sam to krivan. Spra je bi stele. Vej moguče kot neka mala trama, ozir pač neko tak stiska vistvo. Tak ženske man fnosti, oziroso po tem v kasnejši dobbi razvile ne samo tak negativan odnosno do penturacijam, ampak boleče mustracije, to se pravila ta poveza. Mogoče tudi recimo tudi še je mlodna vedela mluvacija, da obstaja, da jojenka dobila, ampak polko obelež na te skupine. Vse je recimo predresno šokirano in če tam ni bilo enam oziroma in odrasli žensk, ki bi znala nasloviti dane besede temu, kar se dogaja. Zona zelo, stranom, strahom, kaj zde stem, z neko stisko, da vse to recimo zapiše nekam. Klubino je, se poka spomin in obsaki krovni polijan. To je lahko recimo preko bolječen. Zod recimo, če nam danico za ženske, boleče mesto njeno. Kšno bi si pa željele, da bi jo imeli. Da bi taka dobila, tudi pripadalo. To bi moglo biti. Pa ni blo.

SPEAKER_01 40:50

Pa si najho vse domos moguče, sam, tudi pomnemo, odrazkom na paranje.

SPEAKER_03 41:06

Gede tega pogovar. Besno že zde to nekto po nju. Karto fullaž zprezo spelno zgojo, tudi razložbi, da pride pač maternih, potisne dojenčka skozi veganni kanav oziroma skozi nožnico in vegno, recimo. To flaž pa bolj naravno za razloči neko korče treba porabiti izrazek kot sovali, pač nam v inka in. Mahni vrovci grejo z mamami na strannišče. In tak tam marci kaj se to zdravme, poimenuje. Instracija, to kriki ženskam priteče iznožnice, to načesta zganiti, toma sam odrasle, ženske, ki tega še nimaš. Se naravni so te majhnih nekih dovih razlak. Da se zadovoljila. Pa zanimivo oka. Če oči peni, jezi ne penis. Rečemo, da se da penij. Oče peni za to, kar ima penis. Zato se je, kar ima penis.

SPEAKER_01 43:00

Zlo sem zdi to zanimljivo. Že neke temel komunikacije lahko žede z nas zgodnim očešču pojmenovanjem. Pa potim vestu koncovanja, ne tabuiziranja visto pač kaj pogradiš na temu po tem napraja. Okej nas zajedni. In v bistvo pač težavam bolečina. Kaj pa indomitriza pa pasam moguče. Ziroma niš, da bi mogoče indometrizo. Vesto reklasi pačin bolječe minstrucije. Indomitriza.

SPEAKER_03 43:52

Tu je recimo tisto. Pri bolečnih ministracija, ne govorimo več o te primarnih smrti. Ozirej, da so ti prostan glendilni problem tudi so. Ampak se prav pri temu rečemo potem sekundarna. Kar pomeni, da pobistami na področju rodil ali v okoliških organih tudi v neko patološko stanje. Zbisto testo kivo, ki je naravno prisotna, prisotna v notrannosti maternice, se prav ta indo medrij. So visto celice tega kiviva oziroma tudi tkivo samo polko napreduje, se pojavlja še na drugih delih. Rodil ali se pravi. Vbijo na področju, trebučne vlajne največk. In je pač to en teko cikla, ko sem prekla: vbisto to kivo in hormonsko zino se prav po mestoci, obenstruci, se odluši in visto prihajo do luččenja do kravitve tudi na teha se prav desihence, ampak tam, ki je pač prisotno, tudi za krvavije in spetne pride do porasti drogen, ko sem neke doki ponovno, nastane recimo ta strgen, tudi ta druga žarišče, recimo aktivana. In to je vvisno tišok karno povzroča potem še več bolečine. Še no velja gre za kronično ujet in ujetno stanje v telezu. Khaj govorimo se pravu neke takih patologiji, ki bjoč masrcija, tudi druge simptome, lahkocije lahko boje poslovne odnosu medcične kriva vreh simptome, naspijenost, zdražljivost, velik ženska težava z predbajo, s črvisjem lahko, pogosti globoli, težave skož, tako zelo različna, zelo individualno. Znano tudi recimo lahko endometriza zelo razširjena. Pa ženska ne bo imela nekih simptomov, ali bodo simptomi bolj blagi. Lahto pa recimo neko manjo obliko endometriozo pa recimo bo imela izjemno izraziti simptome. Sploh recimo bolječen. N dovolj raziskana, pa zelo individualno potekka.

SPEAKER_01 46:54

Pa tudi veliko nediagnostiran.

SPEAKER_03 47:01

Ja še vedno recimo, so izkužnih žensk, in poprečno zarabajo od 7 do 10 let, da se do medoznostira. To pomeni, da je lahko ženska veliko čas v teh. Pač moguče ne znači stmestiti ne razumej, zakaj se pač pri neto dogaja, zakrato močne mastracije. Remo do ženskom izkuženo, ki so stranki nekoga dobili. Semo informacijajo, da je to normalna, da to tako pačje, da mustracija boli in sobleje od slovljene z proti bočinsko tableto ali pa s hormonsko kontracep. Zdaj nekaterek, ki uporabljajo hormonsko kontracepjo, da se te simptomi zmanšajo ali nima. Ampak recimo, po prekine za manjem, če ne druga takratko želi nasiti. Alpak recimo pa druge stralski učinki mojo. Pri hormonskih kontracepcijji pa po prekijajo največk zar tega. Se te simptomi vrne nazaj. To ni zdravilo za enzo medzozo. Samo vstu paček ta hormonski tako močanje. Ne po tem bistku niesnega. K sem prema razložila kako nashalo pliv. In deluje po bzuega preparata hormonskega, ki imajo vesto drugačen vlivno na tih. In lahko torčasni na predovanje bolezni oziroma pači so zmanšče simptomije. Neker ženski pa klju hormonski kontracepcijajo recimo tudi še vedno simptomi ali klub vormskih kontracepcij, vi endoza napredovala o vse različno.

SPEAKER_01 49:15

Kako ženskajo kamajo emozo poleg tega se bnejo na konvencionalno medcijo, kar je vidna prva stvar.

SPEAKER_03 49:27

Zdaj. Zdaj te spet vemo pa tudi večje na to temu, ne da spet. Rimo živalski sti lahko tudi v počasnih na predovanja belezn, tudi znale simptome. Zdaj tu je odvisno, as si ženska želi ukratki snastiti ali ne. Zdaj recimo, če si ne želi znoditi še. So nijen simptomi resiti. Zdaj en ženska bor, recimo velik več pripravljene uložiti v neke spremembe. Prehrana stres, telesna aktivnost, mentalno zdravje. Zogivan hormonskim motilcem, velik del lahko o zadju se te stvari uredijo, zmanšajo, tudi se vada ni smila, da so vse najkrat začne. Ampak en sobolj pripravljene rečejo, ok bom poskusen pa stem. In velik tega tudi sam raziskanje. Kaj tebi pomaganja. Če ti najdešto pa to, karš bojem par tnu ali neki. Zdaj tam mogoče, niso pripravljene, ali niso pripravljene še so te simptom izraziti. Je pa tudi recimo hmoranska kontracepcija. Je vse no dobro pogled, kaj je manša zlo. Azi vsak trikal po nam te dni, nam tudi pomajni prije, po te dni na civil suhih bolečinah, ki pomaganja proti bolačinska terapija. Pa te vse nam funkcionirati stived dni. Chodeš v službo. Nedko izjemno. Pož recimo strah pred testimi. Koviš, da se bližajo na to. Recimo nekih kar zelo slabša kvalitva življenja. In zdajče svoj žulanski slok tak, da nimaš nam časa, energije in moguče tudi financij, biti ulagala vse te poskusne spremem. Mogče pač v nekem obdobju resboljša. Da se gre na hormonsko kontracepjo, da se te simptome zmanšale. Spret nem bo zdravajo stanja, vrje se bo stvari na zaj, ko se prikine. Vse nam takim ženskom je svetuje, ne da so samo na hormonskih kontracepcijje to, ampak vse obtem, tudi recimo svetujem proti vnetno diesto, ki je recimo znana, pač lahko umilni simptomi. Da se izoganje procesiranje hrani. Šbolj učinkuje čeprav stran. Pem da se mečne izdelje za venje za volčje, kozje recimo raje kotje. Velikne pstrosti se pravlike vladmine za podprom člesnega sistema. Komplexnih oblikoh hrvatskih, belokin. Zde samto kaj. Ampak izmalikost pest. Zimo najmanj tudi samom razdržljivega človaša, te zelo pogosto. Tam velika tudi bomčimo kuhana, zelenavana, surrova in prihnih stanih. Sprav recimo, im svetem tudi to zaradi tega, ker sem uveče možnost, da se izmančajo v strenze učinje kommske kontracepcije. Dan da polko recimo prekinjem, da bo mančala verjetnost, da tudi recimo te simptomi, tolkočne recimo prej po bestu, manžel tak žuljenskih slok, če niso v te bolečinah. Si če v nekem pogosten slave počutje, kolpa si motivirati režim prehranje razkovanja.

SPEAKER_01 54:08

Najprej si razma strumljenja novego. Najprejš do tem pa včelu nam neke korak varje njeci pomagati, če si vstu slovode.

SPEAKER_03 54:28

Tako ta individualnost je zelo pomembna. Če pa žijo navoditi pa se vada ni smilna hommonska kontracepcija. Pač najfanju, tako da tam pa vse. Zdaj odvisno a predlagano operativni posek. Recimo za spekmiralno pre nekaterih se za to pre odločijo in pre nekaterih pa najnojesto tudi odvisno se pravčne nastimme, močne simptoma žene. Načeg imati kratko so izraziti simptomi, pa ko res znana, da pačko endozoma. Mislim vse ponadno obloče za to rapijo. Indo medrijalnih žarešča, lezje. Zlepanje organov zročija. Zmačenos vodovnosti na čre vesti, tako anatomijo spremeni lahko. Rimo takih primerih je potrebno.

SPEAKER_01 55:45

Všekam endometriozoma, pojem najbreč tudi večje težave lahko z raznositvijo.

SPEAKER_03 55:52

Ampak individualno. Alpa ženska neko blago, obliko endometriose, pa bi bist to mela veliko plivna. Ni mormo pače pospojeno.

SPEAKER_01 56:14

Ampak se tako komplečno biti v ženskom. Rekla si da velik zaradi tega kar si želijo nasa, oziroma težave, prežnositvi. Kako bi potekna naša reprodukna faza. Da smo na kaše način, besdejene te faze. Pa v bistvu glje na to, da vse tudi pač ta starost na doba, da imamo starnost naja, da najman vesto urok, že full po večuje. Nej vsako ovulacijo izgubajo pače. In kriv v to temu.

SPEAKER_03 57:01

Ženska plotnost je sikrična. Vana sam obdobje ovulacije, pravokko sejačne seleke z prostil, zjačnikav je code in v neke 24 možnosti, da se druži z moško spromico. Že to, da ženska ni, katerikoli dan ciklu zmna znositi. Potem ja recimo to zelo povezano tudi z nekimi rednovi ovulacijami in zde pač vsaki se dogaja, da pride tudi domne v ovulacije, se pravdo, takšne stikal. Po ovulacija ni popolna. Se pravda sier se je foikal pripravila na to, da bi ovulala, ampak gre na konci, recimo v cisto, i pa popati, pred ni ovulala pač se sprostila ta nična celica, i pa mogci zgodi porase dovolj ozema da dozodi dovolj, da bi lahko ovulala so recimo različne te oblike motne. V aulaciji, ki so bi svetel naravnega ženskega procesa. Zdaj si veda si pa ne želimo a kaj temu, da lahko kravitve pa so prisotne. Da je vse na prišel do tegnega kravitve zaradi posljedice porasta popatnih formov, naj temu, da ovulacija ni bilo. Tako da reci, žensk, ki rečejo, ja samam redne mustancije, to še nijo da so to ovulacije redne. Zdaj si tehne ne želimo preposto, če želi takrat koženska želi za nosite. Vemo pa zarešče, kot je ženska večnosti zamta v ovulaci. Zato besti pač pride do spremembe v formskem delovanju, ko delovan jačnikov niček močno, kot je slabša kvaliteta spnihnih celek. Korimo, žene, ki danes ne vem, dej po 30-35em letu, v takim primeru par lahko več časov za nasitve. Zdaj tehih umestnih sierp namavnih izpad. Kar sier za žensko psiho ni prijaznih pačilo, razočaranje, si to hrojo prevede, da kaj se dogajda da z nije ured, da z nami neki ured, dačna boamja znosa strah za umje. Se tu pač normalne da povavlja. Ampakimo ravno zar takih stvari, je recimo zelo dobro došlo do spremljanje beleženje ciklusa. Do neke mir mi lahko velik iz stiklusa tudi razberemo, pač vsega svega ne. Ampak recimo ta neka prisotnost, stnost ovulaci dolga luutalna faza. Nej tudi morek, tudi pač tako nas, da materica pripravljena na gnezito. To so neki, ki mi lahko izklimus spremljamo. Neke mir pogled, kaj se trenutno dogaja ženskim reproduktivnem sistemu oziroma na pozročenje neplodnosti. Ja še vrešle.

SPEAKER_01 1:00:34

Mislim produktivnih fazah neko bistno pa ženska tane z starostjo, pač po tom zgublja pačtaj. Mogoče to tudi po vijo, mislim, da pride mozik omejeno, slogo jajče nasvet, pa besto kamku pač skusto našo narčanje starosti in kohem hrano skosti različne faze.

SPEAKER_03 1:00:58

Se temak, ki doskad nejasno razumljenja. Vimo samo to izgublje jajče nimrčnih. Mi se ženke se že rodimo zho zalogom spolnih selijskih ki bemo te v življenja. Največ izgubila in zelo malo porabila se prav zelo manh, tehče skri v oblasti v ovulaci. Zimmoških spojnih celci, vek dan sproj, nastajajo in dozvejo ne vih. Mi se pa že vodimo sko zalog, z vedno po tam kakšne to številka od dva do šter milijonja na kiga nače številka za baj. In ovstino te spoljne celice so v različnih fazah. Mi to ki rečemo primo idealni folikel, primarni folekel, sekundarni folikel, antralni folekel, atranni folikali obvistu. Zdaj je slujačno govorim. Antralni folikali obvistu bazen tistih foliklov, ki se obstvu v testi nekakov zadnji razvojni fazi pred ovulacijo. Ozir se vvisno ta bzen. Prevočen število tega bazena se že začne pripravljati na ovulacijo. Ampak samo en bo enem krizu res do koncev in bi pač tudi pripravljeno oziroma mislim, zmožen te ovulacije. Zdaj doklica še ni reproduktivnem obdobju, torej priden dobi prvo kravito ozir začne ovulati. Ker kojo kavitelj še napimen, da bo kar aulirali. Lahovulja še leče po prvi krovitvi nastopijo. Ampak vsem temobu se pravže dojenčica obesto te jačne celice že popadajo v jačniku. Kato se mi rodimo, že tam naravno pripada pravzhodne celice kojo niso še hormko aktivne. In tudi potem se prav v nekem tem reproduktivnem obdobju, se pravejo te spolne celice čez vse štiri faz. V vseh teh štirih fazah recimo sph. prve dve fazmo neaktivni. Najo pa vse možnost prije pravalni volek primarni kamega sekundarni. Amseh tehazih v visproj pripadaju že. Tej koje. Mihno ne izbežno ali kako ni rečema. In vse visto ta zaloga slete zmanšuje. Ne glede na to aženska nosteča in hommski koncepci. Ta proces propadanja se v vseh fazah v zadhju vno. In se veda, da vse to število zeti zmanšuje. Zdaj v neki fazih, najpa se veda se vvisno te zmanše. Vesto ta zaloga oziroma pač ne prehaja več tudi drevanja tehov do tehnih volikov se ta hormonski ustroj speni, a neke žene. In visto se prav tudi zaloga tehnih selek, ki bi imele možnost ovliata, se zjša oziroma inkrat, počila ozirega hormonskega odziva več. Ampak zde, zprav to manjanje zaloga je normalno. Ne moramo tega preprečeti. Res recimo stres, da spet hormonski motivci lažje bolj pospiši. Oksidativnih stres. To naravni obliki, zela nasna, zelenja, temna čokola mača. Oreški take stvari. Pač anti oksidanti, ki vesto zmanšuje to oksidativnih stres. In se prav to pa do neke mjeru preprečuje to neko pospešeno popanje. Pah za te ne mormo. Zdaj recimo pri žensk reče, da sem zmanšana zalgo. Normalno je, da je manša, ampak. Zdaj sem, da se ne ustrašijo ti številke. Ženke, grejo mirita AMH, to antimalje hormon. Neker objezvu izločajo. K je pač najbolj pripravljena inkrati na potencijalno ovulacijo. Najpravtu ki se lahko na dira ocena te loge jačne felice. Inmano je, da ta Ameh zledati se znižuje. Ampak bolj kot ta nizka številka, je nam pomembno to amenskne ovulacije, prisotne ovulacija. To nam je pomembne. Nizek Ah, ampak kljub nizkem poko še vedno redne oziroma pač pogosto ovulacije, karpa je pač pogodza razite. In zeker morajo več parametrov pogledati. Ah, razmerj FSH, LH, prisotnost ovulacji, pa ultrazločno šteje. Hrantrnih fekovej. Felici so toliki, da si jih lahko odrazno vidij. Zakmij za obejpa pogledati. Pa speti kvaliteta sprannja.

SPEAKER_01 1:07:14

Zahdelajo zdravstva na antij je form.

SPEAKER_03 1:07:27

Načeloma se samo drugo pa je. Koliki nekolog vse skupajo. In bolj imani sem te številke na to število vrejo. Pa večjo zjeci, no recimo tudi poštevano, se prav tudi staroške endozo, razmo. Ampak načela. Recim predoci svetu invežvi, da se prevajo inhe. Da mogoče pri neku, da pogleda število teanih volik. Polpedno še je. Zpravto smjenje te hormov. Zdaj, če pripravljena nasprežite če jih žene vidimo, kaj so njeni ovulacijami dogaj. Tamamo vesto vse podatke. Nekla z nekimi ovulacijami, pa ni akvarijo.

SPEAKER_01 1:08:46

Besto si termina pasnav. Ampak je bilo visto te ženskih jajčeh in visto si prav umila recimo ne vplivače innem kontracepcijo ali. Ampak tam se pasnora, da bi so tam riklar, da v bistrane. Da bistu zdaj te študij za nekajo. Rimo pet na kontracepcij, to pomenok v napoci. In da se obaza lahko zamakne za li takov razmije v bistu. Nso foleknih. Besto tudi prema studij. Ampak se mi zdi, da visto področje, to je raziskano. Tak še nekajo. Into žinska, ko najmila otroki, dobestu peč. Zad tega odvisno z odsotnosti, pač manstrucij, povacije, pač nastičnosti, pa pač po podu, u hrana te mopezhov, nessa vede, ste.

SPEAKER_03 1:10:01

Neker sokolnjak. Kako bi reklina medicina tudi na tak področje, kerni z vseh stranih sto prove. Ampak mis načeloma je treba vedeti do tega delstavljane sofulacije, to rese v recimo na sečnosti, v obdobju dojenja v normske kontracepcije. Zaprav tega delanja. Na predovanja iz sekundarnih folikli v antralni flih oziroma te antrene, foki so pač na nek način zamrznjene. Se ne razvija tam ben dominantan, folli. Ta prihod je pa zamrznale.

SPEAKER_01 1:11:16

Kaj najto paros nardi, dah delan svoje plodnosti, za sveli. Umve smesto pač misma samo, pač se dotaknila tudi, ampak to moške drugi ali zelo pomen svojim pristekom.

SPEAKER_03 1:11:40

Zhaj vsa kot nas. Vsakod parčasvi prispeva 50 procentov, je pa iskreno reskom, ki moguče, man več dela ste. V smislu več del mislem predvsem z nekim, že si pač tega želi, z nekim sledenim spremljam v svoje plodnosti. Pač moški tamajo nekega delne v osnovi vsak danitve. Tej pač pomembno, karman param svetu je, če je le možno, če je odnos, da se mogoče prejo pogumijo za imeti družino otroke. Da se to moguče res pragal neka kasnejša leta. Jes mish, da tudi pa še vedno malko, ko bi rekla. Majde informacij, da recimo, žene misle, da dokler ove imam en situaci, da lahko znosjo. Ženka im lahko karte še velik, po vest u njena plodnost pa bstveno zmanšana. Nedgo nastaj sem poskušala en podcast. Ona zdaj sta 34, zde on začela razmišljati o materintu. Ok si marci kaj zgodi pa ni vedno te pravni pa. Ampak sem sem prizem tako mela vlaje sem se spomila. Ampak se on zaveda tega, da se reproducija zeti zmanšuje. Ženskih še hitre oziroma preko krmoška. In je mogoče to razmišljanje, začetek razmišljanja o matrje su pri 44 letih po. Sej ok mamamo dan umetno plodil, mamamo skri tudi pogojena sleti. Mamo dan u starovanjih spovnih celem. Ampak je tudi to pogojeno zveti. To mi je moguče resen, da je mogče en tako, kako bi rekla. Da se je mogoče premal resta delozme, da resnost najboljše možnosti za ustvarci družino za žensko je še vedno 25. leta starosti. Jes je tudi zgodne. Čusven zredost, da biti staršej se veda podalšala. Hormonij jačni pa temu nesledijo. Gredimo, pa štiramo dolgo pa neko finančno stabilnosti in vzpostaviti pa nepremično ved je traja. Ampak ampak vse in je ta možnost da vse nam mogče seprej, prej razmisli od družini za da se prav svetlale na neki časovni pridobje, bi je stela. Potem drugo recimo zelo dragoceno ječela ženska pozna svoje reprodukno zdravje pa svo. Rimo lažje mi vemo. Ženska, ki je stara 30 let, pa bira za nasilja, pa mi vemo prije da je ozjo naves ali težave števe recimo. Pač vemo, kaj ozjojen, zdaj operiramo, potem recimo poznavanje svojega sikra, spremljanje ciklovnost sikrov, prisotnost ovulacij, prisotnost pol nekaj, družina lokalne faze. To je zelo dragočen že pride recimo s tem nekimi informacijami. Da mi recimo imamo ta podatek, da vbiš, do zdaj kažej neko optimalno stanje, kar lahko pokaže, da lahko tam naprej raziskujemo. Ne pomadjem rečem najprej tri spremne. Bryče, da dojm te neke podatke bolj naprej. Potem je pa vbiš spetne pred temu nekemu zdravemu večinu življenja. Recimo, tudi mi kopre danes gleda te proces in ženskih vidno testo krivojo, kako pade možnost zasito po 25, pol bolj po trideset, sploh še bolj po 35, po štrde, pa že tak. Seda pač tu je neka statistika, ki ni zanrljiva. Ampak vi so še vedno neka individualnost žene. In recimo to korena ženska zdravo živela v preteklosti to ima vpliv na ohranjanje plodnosti. Zato recimo lahko ženska po 35. letu kljub temu, da še tolar, ali bo lahko normalno lepo zanosila in do nosila.

SPEAKER_01 1:17:24

Kej nismo vlogire starosti.

SPEAKER_03 1:17:37

En so proci, in pa individualna zgodba. In izno za moške. Znih isto velja. V zadnih letih je upadla dočasna možnost premoških. Kso sem pozivil že te proces, ampak so resko grosljivi proces. V zadnjih letih resiko bim pri svojih parih. Kokem v tomških recimo slabšo slabo to analizzo sem. In za njih isto velja se prav ta živalski slok in v osnovi najmoški, kot če črto po tegnemo. Veči problem. Kne odvisnih odvisnosti, ne priodvisnost, recimo tri kohla, kajenje. Tesna neaktivnost. Tesna aktivnost zazdanje tega formskega ravnovja pa visto za plodnost. Ampak mi smo v zadnjih letih moški. Mi smo jih posedli, zaprli pisarne. Ačasih so bli vse na to. Tam več te nekesne aktivnosti. Zprve pisarne.

SPEAKER_01 1:19:08

Všechnične.

SPEAKER_03 1:19:12

Pregri vanki. Kej premoški, splošnim videm, da so ni tako še preko samala. V splošnih soški zelo slabši zenjave. Ampak te zelo velik virati oksidantov karno do vpliva na kvalitetu spnih, tudi po moški vedete. Zim ponovan za podpromoške plnosti ne glede na to, da poznamo analizo njegovga semena ne poznamo šešna je. Tut ta njihov del. Teba vedeti nesamki prispev za nositvi, ampak tudi do nositv. Na njegovih strani je lahko razlog zarimo spostanje spave.

SPEAKER_01 1:20:16

Zaradi kvalitete.

SPEAKER_03 1:20:21

Zajbi soba na svoj odgovornosti.

SPEAKER_01 1:20:27

Kako pa glede keti spojnih felij.

SPEAKER_03 1:20:37

Kvaliteta. Zdaj spermi ogram. To je ta analiza semen. V visto se pogleda tako rečemo bolj znam parametre. Gede pač številčnost v nekem izlivu. Kako semenček številnost je prav v semenskem izlivu, giblljivost zmožnost posteznega divanja oziroma plavanje tehnč, potem oblika. Remo poškodovanih semenček, recimo poškodavana glava, poškodban rik poškodovanja semenče, se visto ni morale doste. Kaj si še po tem glede napoj so posto šta peha, pa potem hrnosti. To se občas te nekim parametri in nekavni zunaj parametri. Potem se pa lahko še fragmentacijo poglete, pa vizu boljče rečeno notranja sestavan spermije. Da mal bolj pogled v neko kvaliteto, recimo tako reče.

SPEAKER_01 1:22:01

Kophki slušajo. Da izhnoj zmanšano možnost by da je padla funkcijoso.

SPEAKER_03 1:22:12

Preven po svetu vezmu poč preventivnost nam protokolne, pa pač tudi smilnočni da jlj vsaj omega tri pa vitamine recimo. P se mi zda, da tam tako semčje doste uvarijo, s tem, pa sem mi zdišku pomen, pa pozavijo na repertoarju kot ženska, neko so bo pa prejela v neke spremembe, pa nadila vse, zato da pač poveče možnost za znastitov. Pač imamo analizo semen, recimo pa vidmo, da so tam neka odstopanja, da pač najbo treba tam izboljšati to pa jih malne, to pa jih domu bolj prizemli. Zato ker je to za moške neki bolj prijemljivo. On tudi vid teste številke, ti ste procente, ali koliko procentov manka, da bi pač pašalo v ta referenčne okvir, njih po tem bolj strezne. Zodaj so pa bolj pripravljenih šedi. Moram pač, da černe govorimo o nekih kako reslabem smom pa recimo več parametrov odstopa. Recimo jemo je izkušenja desilah, doskih resbolj za sprimjo tam v neke štirih petih mjestih. Zako karnih kot sem rekla semen, če sproti nastajajo res vsakden možnost vplivati na to neko boljšo spermato genzo, pozorajo neke save tri mjeseca. V tem času pač res možnosti zboljšati. Zorni res nialo primero koje stanovnim svetov, da neke po štirih petih mestih po novijo v temu času ne pride dočasve, in recimo pridajo z boljšimi rezultati. In to pa tudi, že deluje. Zem reče, da treba nalejati, lahšte.

SPEAKER_00 1:24:22

Krešovo državne skna.

SPEAKER_03 1:24:27

Zako nek proces je ponavki.

SPEAKER_01 1:24:37

Zladnica znanja. Beslo kar zdaj pogovali o stvari izpu. Mislim, da so vvisno pokriže to, da so dala včas to informacij vsebine, da je karbaviti, tako biala za to dragocinčas in znanje inkošnjih razila.

SPEAKER_03 1:24:59

Za močeš pravor, pa hala za poo.