Šolanje na domu in miti o socializaciji

V tokratni epizodi podcasta Anima Collective gostim Matejo De Laat – mamo treh otrok, raziskovalko pedagogik in razvojne psihologije ter ustvarjalko koncepta sonaravnega učenja.

Pogovor odpreva skozi njeno osebno pot v šolanje na domu, ki ga raziskuje in živi že več kot 15 let. Dotakneva se začetkov, takratne družbene klime in postopnega spreminjanja odnosa do homeschooling-a – tako v Sloveniji kot širše. 

A ta epizoda ni le o alternativnem izobraževanju.

Greva globlje.

Govoriva o tem, kaj sploh je učenje – ali se otrok uči, ker ga učimo, ali zato, ker je to zapisano v njegovi naravi. Odpirava vprašanja uniformiranega šolskega sistema, pritiska na enakost in cene, ki jo za to plača otrokova individualnost.

Velik del pogovora nameniva:

• mitom o socializaciji in kaj socializacija v resnici pomeni 
• teoriji navezanosti kot temelju učenja in odnosa 
•  razliki med učiteljem in mentorjem
•  vlogi starša kot prvega vodnika v otrokovem razvoju 
•  pomenu narave, gibanja in čustvenega sveta pri učenju 

Mateja predstavi tudi svojo metodo Magic Three (srce – roke – glava), kjer učenje ne izhaja iz prisile ali memoriranja, ampak iz izkušnje, igre in notranjega razumevanja.

Pogovor se večkrat razpre v širša vprašanja:
 Kaj se zgodi z otrokom, ko mu vzamemo čas?
 Kaj se zgodi z radovednostjo, ko jo poskušamo voditi?
 In kaj pomeni zaupati, da se razvoj zgodi – če ustvarimo prave pogoje?

To je epizoda o svobodi, zaupanju, naravi učenja in pogumu, da stopimo iz ustaljenih poti.
O tem, kako otroka ne oblikujemo – ampak ga srečamo.

Časovnica epizode:
0:00 Uvod – Predstavitev Mateje Delat in teme šolanja na domu
1:25 Zakaj šolanje na domu? Matejina pot pred 15 leti v Sloveniji
1:45 Klima petnajst let nazaj – kako je bilo to sprejeto
9:34 Zaostrovanje zakonodaje – globalni trend uniformacije
11:37 Šolanje na domu danes – izkušnja skozi tri otroke
12:37 Svoboda pri učenju – ko otrok sam ve, kaj ga zanima
15:25 “Nature is on your side” – narava je na naši strani
18:11 Auroville – eksperiment svobode
37:59 Magic Three – srce, roke, glava
42:13 Sonaravno učenje kot permakulturni vrt
52:35 Razlika med učiteljem in mentorjem
58:31 Mit o obvezni šoli (Marija Terezija)
1:06:33 Socializacija – mit ali resnica
1:20:51 Sonaravna socializacija
1:24:30 Zgodnji vrtec in živčni sistem
1:29:14 Tehnologija in AI v izobraževanju
1:33:50 AI v učenju – potencial in pasti

Vabljena k poslušanju. ♥️

Transcript

SPEAKER_00 0:00

Dobrodo v podcast Ani kolektiv. V današnji epizodi z mano Mato Dat. Mata je mama trih otrok, raziskovalka različnih pedagogik in razvojne psihologije, ter oblikovalka metode da so naravno učenje. Zato govoriva o njeni osobni izkušni in pa raziskovanju šula na domu. Govoriva o socijalizaciji mit socijalizacije. Govoriva o človeku kot individu in zakaj pomembno, da je človek zasidran v naravo. Govija o teorijah nav vezanosti in zakaj so pomembne oziroma, zakaj je nam vezanost kotka pomembna za učenje za odnos. Govoriva o razlikah med učitjem intorjem in šeče. Te zelo valim da preslu. Da si prišla. Hvala za pohabilo z veseljem in da smo se ujeli in se veselim. Te teme mal mogočeš z miru. Ne vem, ko ti vdaš, kako vidiš vališča kako domu, dočas pa 15 let nazaj. 15. Zi začela z slovenju nasloh mal priče v to klimo z dušje 15 let nazaj, kaj prepeljalo do te odločitve in ki si dostaj.

SPEAKER_01 1:43

Bem začel. Jsem človek, ki nikol nemes stvari za to, ker se pa svetlo počne oziroma brez, da temšljala oziroma vzaj raziskala za teve. Lognično močka je postala staš letanej am pažal pre nas tim začelo štiri pet. In večer staš pačje otroko šolo, ja sem prikla, ok, dem pogled, kaj je šola. Se pravkašne so alternative, ker pačem živila nekčas na nizemsk. In tam sem prišla v stik z to paleto različnih šol. Pa to drugih strane. Recima, nizenskem res veliko več še posebnih 200 naj izbira ohroč. Da pogledamo, kaj imamo pa mi kašno izbiramo pa mi. Nesel sem zdoh spoznala, da je praktično ni. Tak je bila sam v dnefska šola. Pa začer je bil prisotan, ampak ne vimčola že v te razvih pisan. Ampak sem vpisel, sem vščas hodnal, po ne tečenih po tehanje, vden, vimše na šola na domu, na svetu. In pač me dušo zloma govorila. In tako so se pozem odločila na vse malo pira, mi sehopiran po kamto te kladej bomesto posku znanjem razka bi to preštedala, da bo varja nos na kaj zgrem doska na vratna nos.

SPEAKER_00 3:35

Opa intuitivnost bližnja pačem racionalizira pač premisel.

SPEAKER_01 3:42

Jsem zelo razvito intuicijo in zelo natančne, in ljudi krok menj zgleda, kaj da grem na vratna nos, am grem v neznano. Ampak grem v tisto smer, kam intuicija bom rekla temu intuicija ali empatija, nam pač večnih izraz vanto ziroma tudi za tudi zaskam drugače. Dojem zadevoma jih piše. Je kom prav intujem pač grem v to smra, kaj stahne. V konči fazih se vidno izkaže, da sem smila. Ampak noč paradino domč meno slavne navca, tudi dne in je finno, tak mi bilo šečaj, da tudi to pošči, pa bo mi raziskala in stvarila in pokej u redu. Teva pohat. Naj naprednost takrat je bila v tem, da učitali šole ravnati, takrat niso meli poento. In ko semno predstavila, on do tega niso milega stališča. Zdajan ga in je bilo tako ok. In potem smila, pa še nismo dvojični. In so rečejci paravati za tak, si sam poru razreci to porez ni tak tudi novena znast. Projaj pa bom videla. In smo probali. Vda na mef. Vsak mese, mi hodili na te govorne ure.

SPEAKER_00 5:36

Šolo šeš in poldo, tako.

SPEAKER_01 5:44

In smlapo sodal, smo se veliko pogarrali, tudi tama hodila z nami, da so se z učiteljcem pogarali tako o bolje. Meni bri sprokov prez pozitivno izkušana tudi v odnosno šilo. Kratje bilo je pozitivna. In učitelj so vsebni tudi zanimil. Ta mala je foda delala. Nodil smo izpijten na koncu, ona jih nila, ampak pa čem, samem takrat lahko zraven in več dovoljeno, ampak tak sem je splačej, učima in mene filmima, ko se bo rezala. Da tudi slah videm, ali mojoj drugačne, ki nam je šlo izdober. Zakba zelo logičan argument, in sem brezho zdrav do konca ni šole. Pre nekaterih predmetih na koncu zbral v zadnjih tri, pač mi niso dovoljili a najakaterih pa jan. Meh je bilo super. Sem tako halačano. Da so bled. Da smo le popala dočas, se pa to za doktor, je misel enna takčilnosti časa, je bilo, da nas je bilo šoljem na domu re zelo mal. Ampak livalno zamati medij za pšlanje domov. In sem tak je prišlo javnost, je bilo pa za družino šoli, najve spovne. So bli tak zelo posebna družina, neko religijo načino veli pa pač ideologija. In ni so trohila. Ker pač ni šolo neven točno kaj.

SPEAKER_00 7:54

In sektaš otroke doma na domu.

SPEAKER_01 8:02

Krat sem pačal tik z novinarkom, ki je to pisala, sem je rekla, da pačana piše ne resnice. In da nemajo predfajni ene družine v visu odžigovati nekoj, ki je drug v Evropi po svetu bisu Amerika me najbolj prisotna. Normalno sprejet. In poljopakral tudi se največra samj. Zarso tako odprta in rekla vrijed: mal več tem povedati in je si počem vse raziskav in tako in je pravil ja risem nisam dovel, nisam napisala vistimnega članka, in sem pomagala napisati res fluč v šola in doma. In takrat naprej, se pa zanimajo v novinjih nekakvo zdržalo skozi zpravno začetku šolske gleta, na koncu šolske galeta, en članka. Pojem na televiziji prispe. Dakrat se mi di. Dvratrat je semla na tniku pnočni klub, umes en ku malih takih repotašnih prispekov. Tako da šolnih domovane. Pol procent je procent. Tako da tako nem se u mis, se je pa začelo zavstro vet, iz večličnih razlog, je tudi globalni trend moram reč. V vseh državah se zelo zaustruje. Zak je paček trend, ne bom še vzadju. Ampak dejjanski je trend, da se školski sistem zprav uniformirane. Se pravi, da vsi dobijo enakim izgovorom, pač da imamo vsi pravico do kvalitetnega izobražanja. Sam pa z to pomeni prečk kvalitno izobraževanje. V te konvenciji piše, da vsak otrok ima pravico do izobraževan, ki morjo stela. To pomeni otroci so si neskončno različni. Je zelo povedna. Kar zelo veliki nam povede o tem, kako se mugani na različne način razvajo prihnih otrojih. Kako lahko nek uniformirani sistem, potem sphana zadostati te otrokov pravci. Ampak je pa global trend. Prticiski so posod. V vseh državah se starši. Zobrižuje na domu borijo. Za to pravito ta pravica ni sam po sebi pomjna. Čeprav bi na neke mogla biti, dok je zapisana v konvencijo človek pravic. Zješem iz je, tam neka teja.

SPEAKER_00 11:18

In bestio pot bo še prišli na to temu. Za sam veliko. Ampak mi sem mogoče krionoško živo sprehod v visku odvih začetkov pa do današnega vezila za mačke otroje in vse ter šče na domu. Kakoj dan del takšne donos do tean.

SPEAKER_01 11:42

Zej vvisil proces. Zu nalevad otrok. In zelo dokr je zelo spomin inna. Se učila in sem nekrat mi mormo tuk v sloveni skedi tem javno vjam načrtoma. Z prav kurikulu in ti može zasledov določene večje. Moja tam je bila takrat tokr dovedna, da ona je pa se učila, ona brala, ona je požirala knjige, potem ko je internet mal prisotan rati, je glede dokumentarce. Keknem fes samočila. In jem sem prišla v to neko fikci, ono se uči, ampak si moram učiti. S moram zakočiti. Zhtevan, da nem dala pačnek naloge, kar oče bo časno. Zbi tudi najdo. Ker sem bila pač te najo, ker je težila. Poen strani, sem za tudi fekcij, ki z veseljem pila v niti, je pa ni sam ula. Ampak sem rekl, si zapam, da se bo vse dobber končala, in sem je pustila, in sem so ni učila. Ona se samoma mečila. S mo čes na koncu. Vprašanja v svetu. In potem manje ko semkašne ocjenje dojm. Zako sem šeh tega preučovanja. Kako pač pač v sehka razvoja psihologija, kako je ko vsean med savo, sem vila ocena svetko brezve, dančne govorijo, še najmam po otroku. Az velik, mi sem sreba, pa domila pa dvojke whatever. Ampak ko niela dvojko, namila, resprenih predmetih, imela respetke. Angeščenar, knozo izzyklam vijo neke dokumentar, pa se to vda pa česko. So zgodovino izikov prej študirala inse. Se pa zgodovina, geografijo, tam je vse pet, vedno aiko in ko. Narvo je dopa, čim je štira. Ampak se nardila brez, da bi sem nekočila. Kela v redučni proces, je nekaj, kar je ločeno od tega, kar se dogaja šoli. Zaj v slovenji to v neki taki obliki ni mogoče da biti resroka push, da se samo uči. Zako ker pač malo takšno zakodaj, kakršno mam, zakonodajče najmanj mentaliteta naša. Se pravi pa ljudi na pozicija, ki odločajo, ta mentaliteta pač ne dovoli, da se nas odroci učili. Apak da bi otrokom polvoljeno, da se da se učijo po naravni potje. Kej je enna stvar, kar je zelo pomembna, kar govori Grof, to je kanadski razvojen psiholog. Si tam govori o razvoju, kiš velja za učenje. Goranfet govori, o reče. Ali tu napisal v nekih nem je. Zpravi narava v otroku hoče, da se otrok razvija. Kor recimo v rastline, ki posiš seme česeme zdravstvo, ti ne možeš da bodo zraslo. Ampak vode zarast, da bi raslina postala popa. Pri razvoju in prijučajo često. Če bo šti stvar dobre pogoje za učenje otroka, potem se boči. Njih treba neati. Sembor za okolje danje in kombinno vzhodno okolje, je dos lahko. Zaradi tega ker imamo ogromno znanja. Ogromno informacij, ogromno učenih materialov.

SPEAKER_00 16:48

Ja, ampak če domni prežede semoč na te mentalni razni. Poch ni mogoče bolj šanso, da gra šola.

SPEAKER_01 17:02

Zrušnih, da se mi zde, šola, je danas tolza. Pa to ki je urovnilka otroci so si še to razli. Včasih si otroci nisdo različni, logično. Pač mi smo tudi ko družba nardicijo je pripajala do tega, da smo si ljudje zelo razniki in odeci tu. In če to razliko stlačiš v to urovnjo kot to najgje. Kej včasih, ne vem večka pusti. Nem tudično misila. Da se ti ga zavedam, ekstremna skrajna. Ampak te storji moremo obeludaj oziroma poved na glas zaradi tega, da lahko do kar se doga splo, in nekak začel. Pa primerjamo, da tudi to mal poznamo, kaj bi sem zgodbil posti. En tak primer, recimo iz Indije. V Indije je mogoče šešala za to mesto arovil se reče. En eksperiment, da bom še posebne temu, ampak to mesto nastalo instahnih letih in ter so prišli vsi recimo zahodn. Kso bili taki odprti pa v duhnosti na so vadami tudi roke. In so šlija šol ni blahšte jezima so zelo napredne, kar se tiče tega školskega področ. In so trohci. In nem pač del zadeve pač skupnost mogle stvar. Vanči fazi so ti vroci navilčal, biti prepuščeni sami sebi, in so on sami prišli do zraslih in so nekel dejte nasči. Dan to pomeni, da otrok znotraj sebe, ima potrebo, in po vodstvu in povčenju sploh, in po vodstvu, ker otrok, če moti svo in če pusti, že otrok, se usida v sebi, da je da dost svode. In to mil, bom pršel, da se greval čeke pa tudi zanim.

SPEAKER_00 19:40

Po bištu često koncepta, da ti slabišoto troški razvednosti, semmre tudi na močno metodo, ki rad govorila, tako da vi da tam polto podaš pa bi tam pač to še razdali pač ma veliko smislu.

SPEAKER_01 20:02

Kjuče problem pa je si vedem tudi po nas, je to, da mi ne damo času oziroma ne damo učenje in nesvoja na damo času. In nikar trpamo in kar hočme in karemo, in zahtevo otroka ne moguče.

SPEAKER_00 20:21

In kar mislemo izto časno. Absolutno, ja ko je visto tome full zanimivo respa raznično. Da se zdi največi kriminal, da smo otok in te starosti zaprli v učilnice. Ker kaksen potencial se zgubi, ko vistovni drugima otroci furde učijo druge otroje.

SPEAKER_01 20:51

Da momentan.

SPEAKER_00 20:57

Kako preme, tudi starešne zdaj, kaj mlajše.

SPEAKER_01 21:03

One zbiži na svoj. Tej idealija sem zalo romantično vsem izkušno. Ksi mislina, da bo strešče učili otroje, blajše roke. To se vse zgodi, se pa tudi ne zgodi po polni. Zar te karš nega računa. Zaraj, keročil igra v logo to en faktor. In en faktor je, da je karakterno šte, da so troka, karakterna šekata. A da nekani, vse po raznih to.

SPEAKER_00 21:55

Kesto je zelo pomen, kaj ječen. Kššno je moreti ta odnosnost medhihno ta pozicija učitja in pač tako mogoče manjšena, ampak sam ta odnos med tim.

SPEAKER_01 22:19

Se prav teorije navezanosti dok je otrok meha. Je vvisu navezanosti prav navizanosti otroka nate, name kot na mamo, menj da je urodi, da je vzgajam in počujem. Zar te karti otrok avtansko zaupa, če je nvezana te. Automatsko zaupa, pa naj samupa ti si zgled in ti si navdi orokov. Če je zanim, greja. Grem tudi maju, in jih tako pokreneš, čeprav to mogče, ni primarno njihovo područje samanje. Se pravta navazano za to pomembna in to pačok najpembnejše. Če maš recimo tudi dva otroka, pa je pa tam, da ti pač uroci živijo vse to kompleksno po to v glju vseh po vedala najkr. Ampakci živijo v tej čusvenih raztežnosti. Sprav človek ima telo, ima čustva, um in ima duhno razmežnost. Intrci so najprej zejde, se teorijo razlikuje. Ampak brečmo tošne. Vroci živijo, najprej razvijo čuti telo, seprav te pričav, vkus vidnjen. Polg pa načje. To zelo podobno riko. Onih so tam zprav zasci. Zato nam tako pomenben, a je. In zaradi tega morajo biti učenje, dokler ga otrok, ne zmore osmisliti za to svojno sposobnost, mor biti na podlagi ali igre ali njihovih znam. K če bo on antipatijo razvijo. Se pravej kamer govor o simpati in antipati, sam prav neki karmi privali, kambija. To je glavna nas čustav, saj prav tega vato čusvenega nivoja v človeku. In otrok, če hočeš, da bo otrok se razil, pač moč tako predstavn. Da se bo igral oziroma da mobo namila. Alpakanosti. Čeho zanimivo pomerje danila tudi man, kot se proti stvari ma. In tam snad živi radnost. Če tega ni zabiršnost, če tižiš to možadi tega, ker. Čer to ne boš. Testa odgovornost je prišla sam po sebi. Kako nov, nature is on your sci, to samo razvilo sama po sebi. In to je dejanko testa en najvar, ki men, tako, ka se je, bez vidla. Ko sem učila, spremila vočenje mohki, da otrok se razvija zaradi tega karte šoli. Ampak za to, k je to zapisano v nemjam bluprintu, kaj ti moras svoj, da ni ras. Čer raste je neke uran na robe. Z oblasti.

SPEAKER_00 26:12

Sandan je še zelo veliko potencial posto na mzi. Kej tako sem pogovila, kaj bi si to šula na domu, pa sem je spala, še temš. Mar si pomila še ni tam. Ampak zdi na vaši v danje. Danske radi. In čeh, že se beda s tim, da so šali, kako še do sam na dane.

SPEAKER_01 26:53

Skor hrično. Zared. Mishle sposobnosti se razvijajo. Kaz je aktivila. Zčasih gedaci. Mič ne dejamo. In tam je učenist zaspano kraj. Majmi lahko mal po veči, mal po veni, štekajo.

SPEAKER_00 27:24

Ampak veši, ko nekaj definicija sem učita, pa neked iz stvari. Zdaj več, kaj je felica. Ali je foto finteza. Damaj.

SPEAKER_01 27:42

Ja in z pomočjo slikovega materiala. Človek je zlí. Serjma smemo pače smje, ampak večina nas je vidnih. Tipoh ker vid je za človeka je to primerje, zapraviti najpemblejši čud, je vidite. In je tudi obvisalno sliko, ti dobiš tisočkrat več informacij, vase, kot parecimo neki bršan. Alba poslušašimo totalno nisam slušni pred sem vidnije zer se večina lidje. In spam te uče materiale, ki so si videk so slike podobne in zgodbe. Sicer zgodne, kot nekr 12 strenek, se prestopi v nasništvo v to zgodni sam več pomembne. Taker do takrat idealno do taker do tem vse sam dela naprej. Zar tega takrat prefrontalna skrjeh ni približno ni čes razvijati. Ampak je pa že dobro na poti razvoja. Če lahko ko rečeme na poti. In bi načel otro lahko bil samo pričenje. Do takrat pa sem je imela in ste sem po razvila to medoče drevo. Pravilo, da je najprej angažiram čustva. Te bodi si igra, bodi si zgodba, bodi si njihovo zamjenja. Ampak sem pač, zdočasil pa česni osgoci kam si vedno, kam sem izmislala z godbo, sem ki našala na ntu tako. Samo tešno terdeš vse. Nej tučen material doh je zelo lahko. Te prav zelo prato. Drugo je bilo roke. To se prav, ali smo šli kajati, kaj zelati. Ujajo res konkno delatimo da smo šli na vrh delati. Prehaj da smo nadili, da smo potekna znanje. Sprav umsto se pravi srce roke glava si prav najprej čuva srce, roke čusta srce roke delanje prav konkretno izkušna glava znanje. Potekne iz te van znanje. In pa smo napisali, recimo, to obviso ta metoda, sier lahko tudi drugače dele. Ne to sem je zdajala z dokmini zgodne. Lah recimo. En tak pomih stvari, da se pač testi izobražuje na domu, pa tudi staši ko doma delajo recimo z otroci, kad dela domače navej. Vsakh stvar pa rojši je bolj pomembno je tu, je za ti zado znote čustva. Zdaj vam povedanej primer, ka sem ga zdaj pred kimala, ki sem delala umke, in je potrebba sprat dva ojemka na isti imenovalec. In tako koziti moš poiskati imenovalec, paču kaj je to nem otrok, to kar nekaj besida abstrakt. N sem pravelila imila tri pekine pojm po dve četrde novila sam pet ko štirko. Zem, sem korek poisati morho številko, s katero se obede pet in štirka štekati. Kaj šteka tako viddeš, čudstva, ni ječ. Tako je nardiš pokrneš to doče štek en začne, kaj to pomen štekač se štekam s tim prijetom, zumim se ne štek. Ampak to on začal najbolj greva ok. A se petkaš te ka desetko, ja zakaj? Ker je dokrati deset. Ka štika, se štirika šteka spetko, ne zakajne. 24, trika 12, kakni predazku. To on sam delajo, ka pa dvanajst, se šteka spetko, ne tako vidu, ka štika, ja štika se štega 3, a najem vdiš pršu do tega, da je skupni novce vezetka. Zakaj se zakaj, ker so bi štekati 24 in 50. Na tak način. To je prav vsako novat poteg do.

SPEAKER_00 32:40

Vših biti najprej tako prepočen za neko kreativnost, če šola svetovita rese.

SPEAKER_01 32:49

Starš mored zdopa in semčine.

SPEAKER_00 32:56

In to ten način, pa si bila vedna tak, je visto po tem to šula in domu, odplaci malim, začila fozi z godbami, bijat paha.

SPEAKER_01 33:10

Mis sem bla mir mal tako. Vsem mogli mal out of the box. Ne moramo schadi po ustavljenih po teh. Tej sem pafila, wau, sem pol začela, tudi sem začela moce začel razvijen. Sočasno sem doktorat delata, pa pa nisem radila, ker sem visovila do. Zanosti tako, tudi vse tako zakompliciran. Pak sphnih več to nekaj hočeš reskati, ampak bi začel, da hočeš svojo hipotezo dokazati. In tudi jsem sebe zalutila da zato, kar sem intuitivno čudila še na dužolem domu izbraževanje na domu, tudi tako dobro za otroke. Vsaj za teste, ki smajo staš voljo in možnost. Je to najboljša možna varianta. Zakaj bi to zdajmi preprečali, in sem pačila nardi reseoratično podlaganje, zakaj je izbraže na domu dobro in korisno. In sem tudi procesu dokazovanja nasiskovanja. Ker mej treba domčati. Sem to živela, da dobro. In sem najmaj, le tu lehom in semhala. Spah velikila. Nčila znanej članki pisati, kako znaniki razmišajo. Pa tudi mljek znasti. In zatir enih novih, koristnih poti. Pavajo smočih znasti.

SPEAKER_00 35:08

Tako si rekla ta tendencija na začetku, da bo šte nekaj dokazalno dokazuje. Vino dokaza proti. Tako že tvoje shodšče vpliva na končine.

SPEAKER_01 35:34

Da pačnik dokazuješ iziroma ni je moguče bilo fijn, doktorat, kiblis, very strange.

SPEAKER_00 35:41

So these social studies nepoštiv, a ja vesel. Avišek zakoche, ne pomento. To je perspectiva, ampak isto.

SPEAKER_01 36:08

To se prav to nature scienze, reče. Rosljede je znanost, ja tako. Ampak družne, kam pa se prav pravka psiho. Kej toliknih faktorov, ki to vpliva pa doskam drugačne, to znan tam kaj. N kantitativna znanost. Subjektivna znanost upače to koraku. Da se subjektivna znast je pa pačne druga. Nimaš več tehnih kvantitativnih razlikah miranja, ampak imaš v visu da te obedršne te kvalitativne razkave. Samo intervjuje na rabaš medzje oca z pomočjo katerega polpo sprošuje. Ampak imaš pač te intervije dela šane in vso poddaš kaj svetlo vidno, kot nekih danek obstaja.

SPEAKER_00 37:14

Zanzih je interpretirali ten gnočel. Zamče mogoče umitna inteligencija, ki to pomajo.

SPEAKER_01 37:25

Da moroma nije nad znanosti. Da morži, greži prešni to materialno materialnično paradigmo. Greš proti. Sam kaj umel bezkop.

SPEAKER_00 37:50

Kokške dojehto načnih deskah. Gremal včno metodo. Magik tre mogoče najmjem poveši pa kri so ti elementi, kaj uporablja v znati te metode.

SPEAKER_01 38:07

Sem to metodo beso razvila neko sistematično. Nekad nekaj sem pisala inbišel delaš zelo sistematično sem opazila vzorc, nekega pomavljam in tudi srce pračva. Najprej gremo zgodbo ali v igro, po tem gremo v izkušno roke, in potem poteknem neko sintezo, nadimo miselno sintezo znanja v tej tembi, v katerme učili. Zah sem to opazila. Hkrati sem doskrat opazila da moj posebno nasredni nem zakaj par nemu, ampak da nekem prijavu, vidla sem, da dela neke misilne. Daf razmišljanja, da dela neke analize, povezuje stvari, neker razumej stvari, in kohnih sem vezela kot to, ker sem učila. Z možda sem to učil. Ampak on je to pršok za ključkov samam. To pomeni, da je nekih neker opazoval, potem eksperimentiral in prišel do svega za ključka. In je bilo to umet, ko nik čudeš, kot ni taka čarnija in sem. Svisil po Magic 3, sam prav Magic 3, se pravne trije, sredsi roki glavni. To so te čobni tri, ki te pripejajo do znanja ali do pogleda. S povedala im Magic 3, zato Magic 3. Močir. Posej pa bist začala videti še širše samoto to metodo sam obisel nad gradila z celim konceptom, ka sem ga bolj poimenovala Sonravno, zadojer sem opazila osporednice z razvojem človeka in otroka in učenjem za termakul. Tak prepakuri se prav so naravni vrtnarek vrtnar, on ukazuje zakonitosti na rave. In se prav na podlagih teh opazovan, delja zemlje. Sprav prideluje hrano. Sepravej, da si naddi načrt, tomba z tampa. Tej šli pa zemlama, bomjo tam pomoč. Tam bohno kultura bo prirala in naddi tega. Plede na kašne mesti in podnebje tukaj, ki ushaja sonce, ki gri dolko kimam vir vode, takšno strukno zemlama. In na podlaganje tega, on naddi svoj vrten, ali to svojo. Učenih po razvoji pa polnoma enako. Zpravvi šola in ta šolski sistem je tako neka farma oziroma, si prav km, kam kulturej. Felika površine inkuzo, sanko virš pričati terbeno zaradi tega. Dah nobenih škodljivcev pa treba umeti novila dati pačem vstavbi. Oziroma nasli vse dobijo. To šola. Dobih hranu, kaj nima hranih novih. Saravnih učenje je pa prema kulturni vrti. Ker zjem otroka. Pegam, kaj je njegova notranja naravni. Kšti malastnost in kašne si živijo nije učasci so ognili, in so skulirani, in so grivi, in so bolj mentalni tipi, in so bočven tipi in so zelo telesni. Inni so ekstrovertirani, in so introvertirani. Zazujemo, kasne silma okrku se ukazujem tempu razvoja, obazujem zamanja. In na pojih tega u naravno učenje samčas okolje, kot nekos sistem učenja. Into neko klasično kmetijstvo priporab energije. Nejfan nafte za traktorje. Gnočiš. Prema kulturi koš enkratu uspostavljeno, ti samal tem mal spodiš, tam mal veliš. Tam kaj van zamreš, ampak pa dela na rava za te. Samal si prav nadišem, chupstan varnost pomembna se pravna vezanost. Kognitivno spodno okolje in konkrétno spodno okolje to reče kontina poln. Mi japa ta materija, pa umater, pa knižnica. Prvo je narava. Prvo je greči ven. Nava je najbolj kognitivno spodna. Najbolj kognitivno spodno okolje. Da si tam prisotnost odraslega, da si opazuješ in da si od seš odzivati, to in potem se učenje zgodi. Za to je zelo težko odgovoriti, koliko času na dan mi posvečemo mentalno učenje. So je to skočala.

SPEAKER_00 44:51

Da se ko predstavljemo, zdaj zdajemo mi pač po temiku, ko deles in moment, ampak časem pa zato porabala. Ampak si rekla spontana zanimanja, pa pa te moment, neko izkusto, pa neki slušne.

SPEAKER_01 45:18

Telo se razvija v divanje uroci radijo divanje. Kes bila domada. En je pa 14. Do siala obda resče. Kes si rekel, tudi smiloje moram siltu nekih za kar, v kar je varjam in smisla. Apak po enkrat, in to lansko leto, sam je dejala zrednim energiji sem sečela v različnih vrstah energije. Inja pogled. Zakaj, ker učejno, je robu 13 let, da se mu ne vem, kaj močka in da se bolj sposoben se koncentrati in popisel. On zdaj po piše. Ampak nisila ni deset minut nekiko.

SPEAKER_00 46:47

Veš kolem sem zagražila branje.

SPEAKER_01 46:50

On je spet primer banja. T lahko povem. Ker tak semmer, ker on tu pa spočili, pa tu pa bougo letu mojo angleščina, pa tala. Če jesam, min imamo sam eksplozijo. Ker je on eksplozivan sklirana. N bom je zajedno pač na bral. Zemble to čut kaj dobro, pa konstruktivno določena trenutku da moram nimam dvoma. Da on sebo naučil brati, pa če se cel svetla glavo postal, on se bo enkrat nače bret. In zdaj vse trenes bist v knjižni mor. Ampakoma je trajalo to konkretno domlet, nem šest brala sknig. In po je zemati argumenti, nem opazujem zavr nače brand. Ampak je pa moj mož, ko meli ritual zelo dolg. Zče, so se spravali v tebelniku, in so brali knjige. Oni so prebrali kilometre, kam zde pač kilometre knig, si tervnih vzemčini, kreče mus brevel. In zemka pa pozvala moj mož, je on kop. Najdeco en je znal vse na pamet, on je znal z recedirja tevo stran. In točje podživo, kar je tudi zelo takhle kambi. Of je mogli ta del sebe prizemljati se prav spustu in kakko rečen. Zviti a zic zdaj razvija tam sphne. Tej en velikom oziroma napa ali skor kriminal. Školskega sistema je tokom ne dovoli, da so v čustvi. In da on ta čustva čustva ne pomeni, da se ti kregaš pa se terve, ampak da ti dovoliš čutati, da ti dovoliš tudi v kajčen, te zelo težko povedati, začutati kar ena največjih lastnosti tega čustanega telesa je gibanje. Z neke sti recimo, čutaš tamo.

SPEAKER_00 49:44

Zraznost kaj nam tesna nam.

SPEAKER_01 49:48

Ja v kaj moče. Ampak je moti to dober, prizemljeno pa izkušano. Sbojo tvač ta nutr. Zasidrana in boš stabilna. Zato pa ti rabeš svojo, zato ti rabeš dirkati, in al poem sklesom, divanje, plezanje. In dej izkušaš stvari, da delaš, da delaš na vrtu, da pospravš domh, da pospraviš svojho, da skrbi za živale. To mi ramo. In te dan zanažnamo. Z tudi en veliko manko, zaradi tega, ker najprej semorjo ta čustva, ta čusvena narave, se morč, sem mora razviti. Po najhih tega, se pa začne um razvati. Mi pa kajemo, tako grego, glavu in po tem se ljudi krigo, razvija samo naša šola razvija samo kolmi sposobnosti, ali je mužko polijo, ampak je spem, tudi tega ne razvija. Zaradi tega, kerče da se obbe mužke, pa tudi je možanska polovica razveta morbiti tudi dolje. Inmal je to delo, ko je posluš. K je poslušal je dan se šoj, to parisati. Oroci na tak način izranej in resenem oni to ponovnajo in podživajo in integirajo v svoje biti. Koj to na redu je preskoč gro in se je začelo naučiti in se je sam nauč. Zedim ko je velka načila brez nem daj se tam močjo. Pred ker so vse načili sami spanno.

SPEAKER_00 51:42

To sem zdi, da recimo en velik problem ali kokrku pač vvisku ne spoštu. Ni prostor in spoštovanja za ritem.

SPEAKER_01 51:53

Točno sploh.

SPEAKER_00 51:55

Pač ka rim svoje in učenje razvoja in pač nekih potrij, ki mač. Krš neko sem spne, kam je slušeli, da moguče nem drugač. Z greš tudi kljuj samo takrat. Živst pač ne tak, ki tvoja tesna po treba, ampak ti nekdo druče. Vse atučeti kažnina. Da bo umili odrasli kojo vidro, kaj hočila v živo. Pa si reda neve. Kako teh oziroma definirš to razliko med učiljem in mentorjem in zakaj doste pomembno.

SPEAKER_01 52:42

Bej učitelj inko smej, pač učej tudi oblikovanskih spočje sistem. Sem oblikuje učilja. In pač nekdo, ki otroke, morajo motivati nekakve učenje in predajo te informacije. Mihor je pah za mohne. Nekdo, ki obisel najprej preden karkol ti naučiš otrohoma, lahko meče smlamh, da ti otroka najčeš. Orok se sam nači, ti si pa lahko roka, ki pomaga in za to možnos. Vnos je pa staršem, zakaj smlh, da smo starši to učitali, če moram uporabn to beseduje. Zaker starški kamer, ki imamo tso čas, ti enkr začajš otroka. In to je že to živo biti, to drugo živo bitje. Da maš da čast pomagati drujem živemu bitju, da se razvije kaj. Ampak je kot mama sem testa prva. Zato izobraževanje na domu je primarna oblika izobraže. Izbražovanje v šoli je sekundarna oblika izobraževan. In pretek 15. stoletje bojem pedagog, herbad, kaj učitelj morajo poznati, česko bli fakse, in kaj je reko izobraživanju šoli in domu. Primarno logu pri izabrávanju imajo starši. Učitali so dopoln, ko starši nemajo več. In premen pače je lahko vroko prepeljanje česno šolo noven. Mini problem pa res mogla recimo vilke učiti violine, kerm klasven tip. Zato je spramčavci. In kar siče učene violine, johna. Je to, zelo fleksibilno. Odgovarajo potreban otroka kot posameznika, ampa tudi družini. Akr vska družina ima drugač. Vsi starši različni, da imamo tak močne točke in neke druge in vzaksi na poji tega, s prav, če se odloče za izobraževan, tudi na poblagi svojih naravnih danosti, potencijal, z oblasti, ti organiziraš se pravni proces za svoje otroka in vse je ok. Tut če v konči fazi najmoš učilje. Spravčeh je bote, recimo v te femniški bati družina. Alpa ni, po vse nardiš sam. Alpa nardiš popal, ali nardiš pri matemati nam pojm pravme pomoč. Pembanki pa vnos in da ti to nardiš izkreno in avtično, najče. Kok si ti avtičen in kol si skren in koljah oziroma semilšvan oziroma na dnešnih sem za toki tribane. Govorim o idealih. Malo ljudi ima možnost inbih biti autentičen. Seh, da najve je tako stran. V nekih naravnih danosti človek kot naravno bilja. Mismo naravno biti. Ampak mi si dok stran do te vistu. Všeh težko večer pa mojem, ker so to novto v te umnem, sploh vidde učenje kot nekaj naravn. Pa čejno videm koja vilka. Uvira. Dočas. Ampak grešemo recimo v Ameriki, v Angliji, v Kanadi. Ker je v besta. Situacija drugačna na angloksonski svetu nek bolj posamiko prijazna. In tam imaš možnost, da ti bisu lahko izpeleš precej svojega otrok pač pomajo prosto, kot je hoče. Tam imajo večje. K sem delala inno razvoj tega doktorata, tak sem ga še delala, zgodovinska razkavila. In sem gotovila obvisil, ka sem te arhive. a australski državni ahiv. K so digitalizirani. 44, ki je izdala Marija Terezija, in za katero si pravde, da je uvedla obvezno šolanje. Ker so kila to ni resane. In semel tak je sto krat prebrala, pa še možno danos prepreza, ki navej razumej. Mi vsi verjavemo, da marija terija upeljala obvezno šolanje. Bej upeljala obvezna članja, da je upjala obvezno izobražovanje. Inhako najpisan. Starši morajo vsi pravši ne morajo najeti domačega učitalja ali izpati izobražovanja v neki privatni izpajvi organizacij morajo otroka poslova. Zdo vezno šlanje.

SPEAKER_00 59:15

In temeltu to zakonodaja.

SPEAKER_01 59:19

Mi sem, to zgodovina to kao v blašče indo. Ker šolo bezjana še leta 29, v kraljevini Joslaviji in potem se v času komunizme. Mislim, da 50 kleta. Semma še domati fotokijo tega uradnega lista, od flaje kar so razne delice. Nsocializem in takrat tam piše, da so staši kaznovan češljala tak naprej. Metem kaj nazaj na šolanje na domu v Ameriki v Angi, tam mašnico med šolo obveznostjo in obveznim izobraževanjem in izobražanje na domu pade povez izobraževan. V te je razlika. Ampak te kode, mi res da marija terze vljala bvezno šol. Mogoče za naše prostore zaradi tega kar ni smil. K so bličino kamijal. Ampak sem smel tudi božazija. En fnih je od Hrika tuben, pozabla sem na sl. Domače učitelj. V mešanskih družinje v poslovnih se mi zdi ali volstovne samar pozabala vonisje to. Bilpa tudi učitel. V šoli posejo obe razlike in se pravli in razliko med temu zanimivo, ampak resolne na domu oziroma domače učitel, to tako perfekt. Resu po tak za otroke, če si milgo učitelj.

SPEAKER_00 1:01:06

In zes to kar si v besto rekla, da pač se zanim za otroko naravo. Budiš pač kaj naravni, potem pač tudi v stvojen nekem središčo. Dače, recimo, v šolskem sistemu je pačna snal, v srednjišču in pačnik učenti, je triba.

SPEAKER_01 1:01:31

In ključno vorah, da bi moral raditi je ravno, da se središča učenja, uzame učen snu in sta otroka. Zhej, premis vno. Z ko videm resko. Vzaj en del pačij. Vedka da majjo uroci dan, da sam vse dovolja.

SPEAKER_00 1:02:01

Tam to ni problem, te problem navizanosti po moče.

SPEAKER_01 1:02:05

Po samo problem navizanosti. In učitelj imajo probleme v šolih ne za to, ker so kaci, vse lahko. Ampak zared mnogih drugih stvari. Ampak je zram življenje. Inek stašek, ampak čes to reče. Če mašti otroka, pol pačja bodi domazni, vejada, da se navže na te. Aj to je skrohe za en ljudi. Za ti, ki so virni. Vrednja družina. Ampak drugi del pa to. Nekešijako sebe žrtveš, pa dati si kot človek. Ampak me to sem danje prešal. Apak zasaj, am ti ne žrtviš preveč zasaj. Je lahko vidom, ko se zdajf žrtve pa sebe pozab, pa se anej buga. Ampak Jes te ful dožilam. Aveš si začutka človek, so človeka, veš. Jesus ne moram. Drgače pa neka žrtve žrtva. Meni je to fine, manito même folk, sam moeš, da pogledate druga ali pa je druga so človeka, da se veti, a niko neki najlepší karte lahko vidde. Gedi na razvojno psihologija sam, kot mama je vada da bom snila vse.

SPEAKER_00 1:04:04

Ampak se torjen je mesta, kar počas, ne za dok morš. Veš mi zdi, da ču tam, paš med dostenih stvari, prepucanih.

SPEAKER_01 1:04:20

In to poti stvar. Porče smaravno taka nenaravna družba, ko bi si tega instinkta, daš da ti maš, tudi kot mama pače mač naravno po se odveč. Instintu je spantan. Vega nič. Pa tudi en čudstven podlje. Kso v družinah in v družbih pa mismo individualna in kolektivna visja. Ampak večji z prevečen, da zagovjam, da morajo vse mam zdajpa noben smethu vrst, nobene smetu šala absolutno ne. Ampak za te mini odstotek mom, ki to čut. Mi pa to moglo biti.

SPEAKER_00 1:05:12

Ampak plačano. Zejto misto sistem, da bi pač pomje in naš na učenca tobi šola.

SPEAKER_01 1:05:23

Lahko bi to stelu na glem tako, ampak to je izključno za to, kar res pač noče v države noče med obenih. Razen to kar je striktno nu. Pa tudi čeho blagi, samta mene država povrijnosti. To moj odnos v tem trenutku. Ampak č si razumem, da bi en starš.

SPEAKER_00 1:05:48

K je veliko faktora. Zeker je finančno neozno recimo biti enega človek in žvedilo družino. Naj vrši zmaš.

SPEAKER_01 1:06:03

Definitiv. Mislim, smobli, ti si pomaj v najboljnih kategoriji. Ampak kamač inka sem pače, kaj do bom ence, tam pačku živo. Pač bom. Meni je to pomembne. Ampak tudi kampa druge, recimo pa nimajo tega. Ljudje smo si reslične, imamo različne žulke. Kajan.

SPEAKER_00 1:06:32

Kdaj v govorče o socijalizaciji. Vvis dodali smo odgovornost za pak čanje sistemov ozoma šula. Nej pripisujemo tudi zelo veliko odgovornost oziroma pač raz, zakaj počemo otroka, tanje. S ta šolen domov, pa svetu pa tudi za znanost potrohne, ampak k se pohrok socializirala. Pa ki bodo bilatne.

SPEAKER_01 1:07:05

In vvisu sph tema, kot je treba na glavo postav. Premihnih socijalizacija je en velik je, da se otrok socializira u šoli. Je pa mit, v katerega v si verjemajo zaradi tega, ker je to postal del našer družbe in funkcioniranja da vezmalna. Ampak naprej socijalnim vešinam, in pašel, da to kar otrok se pravdo dobi šoli, niso socijalne vešine, ampak so kopri mehanizmi. Kaj je socijalna vešina najprejepo vnašanje, razimo tak najbolj en ustava, kerro visso kopiranek upira jezik. A nekčasih točne intaci manje, kako se zasmi ali neke tudi. S prav tudi obnašati, obnašanje, recimo nem pač taši mormo se unašata. To je prednota naš družbe je u kludnost in harmonija, se pravda se ne stepemo. Druga je bolj kompleksna je da si te v stiku z čustvi, a ne se praviti da se ti kaj se lepo obnaša nahže obnačanje je na nekečen me samo kopiranje, ampak tudi zahteva neke se pravih bolj kompleksne te čustane, sebr socijalne višine. In recimo danah primer, recimo tu niš vrsti in v sebra kočnota je to, da se v našem da si prijaz in po teden se v vrsti urje pred tavem. Kako boš zdaj se bral ravno v te smrahu postopa. Kšnih so te katere so te čudvene socijalne besčine, da boš lahko to situacijo razrešal na harmoničen lep način. Preč moš biti, da ne eksplodiš pa ga najprneš. Kroci nad je točka z rajta se posloh tepe. Možnih najprej biti v stikuje čustvi, se prav zele tudi. Po tem mož biti seprav za koranjen os prav si dan stabilen v svojih čustih, da sph lahko reflektira do. Sepravi je prče, da oblaš čustala, drugeče, da jih zreflectira. In treč da obejšido miran, da tudi znaš to sba svojo na miroju način izrazita. Zaj to se prav pogled vse to kakšno kompleksan čedven razvoj. Če sem pogleš na testo, ne recimo na nišni napakami, se ujinaš ne viddeš enko ljudi osprah sovozniki popisjo okro teve. Živideš, regirajo, da so zidirani. Drugičen razviti te reflektive sposobnosti, da bi lahko rekla ok. Nem morako karih popizati, ker čuvro po pitiš ugrožaš še to večje. Zdaj, da se to učijo v šolah. Da je v šolah taka situacija, se pravdi, da on učili obladovanja čustev.

SPEAKER_00 1:11:15

Mislim, da ne, da predsem dohne ričenja.

SPEAKER_01 1:11:25

In se pravdeče mechanizem. Da ti eksplodira in ti eksplodira tudi vrde svoje meje. In je to pomeni, da ti si motranj tako podhranjen, da moraš eksplodati vsaj kdo instinkt. Instinkt živete, da vsaj mal sebi vhrani, že eksplodir. Refleksija si pravda ti vešku je zdaj tem trenutku u manje dogajo. Potem da se učiš to izraz. A bi lahko posel, dospil na zajer za samvisnih vrste. Da tako nardiče najpoč na tak na prve socijalne večine, ki imajo veze z medojnimi odnosi. Poj ma ti kompleksne. Recimo enja socijalna večina je, da se ti zanimaš za zgodbo drugega. Da te dejanko si sposoben, za poslušati in ga razumeti. Norcimo tak, gri pred stavbo veliko hej moram nekstanka pa najpointment. Socijalna večina. Polej tak iznospada spoštovanje. Po tem odločanje je tudi ena socijalna večina, zato da te situacij, da se ti sem sposob odločati. Kaj pomen, da si sposobno odloče, pomen, da mu seben prepoznati. Pa da moš razumeti situacije, v kateri to so socijalne večine. Ne pa to, karse dogajo. Da discipliniranje. Discipliniranje se prav spaj to dan. začela razvati. Socijalizaci. Semila dosto valda do nizemšina. K sem pač živila norma in semil razliko med našimi se promet slovensko, slovenskim pomovanjem, socijalizacija inozemskih. In slovenka je bilo to se pravdo neke ena definija je. Zem pozavljan, ki sem je prebrala moguče novem pakipieni. Da posameznik se mora odpovedati lastni volj in speti družbene norme prav druge, na kateri delje. Da mora otrok se naučiti obladati svojo frustracija. Razlika odpeda od tako. Ampak prava socijalizacija, definizija socijalizacije pa je da si ti sposoben biti za samem v sebi. Se pravi vedeti kdo si, biti medrojo integriteto in znati v harmoniji blivati z drugimi ljudmi. Pa sploh next level. Zdaj bom pesa na next level, k se mi zdi bolj pomembno. Jsem začela govoriti o sunavni socijalizacije. Zdojer mi vsega tega, si pravimo socijalizacija ta pojdu, nikom govori za definiciji do same pačnih izpajanja te. Mi te ne moramo naditi da si ti lahko zvezam v sebi. Daci integriteto, je to pre zelo težko dosreč pre te točke za to ter sočeni od narave. Mi začemo ukrki socijalizirati v družbo v človeški svet, pa najprej otroke inte. Zakaj? Zdaj narava, mi si sphne zavedemo, kaj narava pomembna za nas. Da si ti v stiku z zeml. Pa to je pomen, da z moramo imt posejt privat hrano. Ne pomen tega. Ampak pomen, da se ti na svoj način in takšno situacijo, kakršno imaš, takšne možnosti, kakr sem maš, da ti iščeš, povezavo z naravno, da ti ustvareš odnos narav z rastlinami, z živalmi, z zrakom, z elementi, z kamilinami zem. Ker to je del nas. Mi nosimo v sebi. In kamenine, in rasline in živali v naši zavesti. In delujemo pohzona. In smo še v tezonskih letnih časih siklih.

SPEAKER_00 1:16:54

In imamo kakršnega odnosa zime. Zemli prešli trop, kerno zimed vegli inja pač tudi inšti. Tako je zdaj.

SPEAKER_01 1:17:15

Zkusmo stimulati. In oroka je najprej. Mi sem vezam da uroci je preček, ko gri von, kaj on najprej doživi svoda. Lah je v navi to karje. Zdiba se. Kuti so napolno, čuti so napolno aktiviran. Volj sluh, se pravdo te kamek, ti tečeš. Mislim, da mi to premal, si zavedamo tega, da tu resnova, tudi snova za tvega duha. Stih z raslinami, da otroko pazuje. Oko pride hrana, kako mi dobimo hranu. Kako zrni korje, maš take sem. Fujši kot preko. O moj te rične oje. Zpliva na čute. To djno izkušno. Ker je volje tu pomembranu.

SPEAKER_00 1:18:32

Najstarejši spomin.

SPEAKER_01 1:18:40

Živali maš doma psa maš mačka, maš zajce, mašku. Tukaj pomajo z naskavanja, ka povedal da uroci ljudje ti si ka so medel pest ljubimčke. Pa so skrbeli za živali so veliko občljiv za sod človek, velik bolj socijaliziran, bi rekla. Logično, logično. Pa še me zdi ena bolj pomembna stvar, ki ti dobiš v naravi. Je iskrost naravne lažin. Vaš sonce ni tam noč az zdaj do vršej. Ampak je pa to ni manipulacije, naravno nem manipulira stavo. Mish živali žival tudi. Visu takoj več, what you see is what you get. What you get is what you see. K viddeš prav tudi. Pa te naši prav v te človeškem svetu, pa vse veliko pa je pravado samo slabo. Ker tudi prne kompleksnost. Pa umetnosti recimo tam zdravanje. Ampak ti možnosti zasodan, da ti lahko vse ti zasjame najprej v naravni, sam pravde večer da čudeš sebe, da maš iz maš prečne čuti. Navni medicine, da so tvoji energijski kanali odprti, apritočni. Si dobro počučeš fizično, si čusveno stabilan. Potem pa se začnejo misli, razvijati si kognicija in to tas naravna socijalizacija. In koški najprej pa še dobiče za neko sistem, recimo za skrb za okolje vse to ta dimenzija pride zdravla. Pol pa greš v odnosn z ljudimi šele potem, greš pa tudi v odnose. In ni kajalno brno za enjem letom damo med so vrstnike. S ne pravde nas nem biti socijalizacije so vrniki da najprej morde v naravamo, po tem morajo biti starši. Te prve kulturne pravine, tudi moče jezik, pa vnašanje. Navanost, za uanje, čustran stabilnost, pak tehnih. Tor perfekt, naj pa v bestu lahko hraz vse kompleksnost, kar zatoci držajo. To je za psihološko nose, čezahtne situacija.

SPEAKER_00 1:21:55

To naravni pač mentalno zahtjeva, pa še valda na drugih ramih. Ampak to si rekla pač za nem letom daš v vrti ali pa nekim inozemski vrijed in pa treš.

SPEAKER_01 1:22:07

Inpošno premoč in flok.

SPEAKER_00 1:22:13

Pač govorila, kno sreče iz Francija, po izno paču po treh mestih in da še zoma traum to kašno ma še roka. Ampak včas dajš ne psihoške nezredni. Ampak tako naravni žvečnega sistema. Ti daš total včutljiv živčni sistem. V obstvu okolje, kjer je pač prešito z učitljivimi žvečni sistem. In premal obti za nekako koregulaci.

SPEAKER_01 1:22:43

Ampak to obso pollikuje človeka tako. In biš takgoistične ljudi. Zartaj egoizem pol post obranizama. Koziti pikološko zred, nismo egoističen, niti centričen. Ampak si uprt, in se zanimaš za svetu kot tebe za sod človek. Socijalna večina.

SPEAKER_00 1:23:15

Kb tem tji otroci so dobili pač prija tako imatišno skupnost, tudi te kašula na domu ali na kakšne način se po tem prepletajo te odnosi.

SPEAKER_01 1:23:26

Pre nas takala pač v šoli, smo mi šolar na domu, smo si srečali. Smo preganiziran. Polej koruntu semal vstavila, pa presla drugi aspekt, da ne bi še razvoči pač malo druge smeri, ampak so skupine zdaj, ka se povezuje pa družija. Žimo sredne visok, ki toja, čavost družina. Zprav se fosejo pašne nekem bi radni, reka nem mogoče smestati tako pomembno druga socializacije, zaradi vrstoven mi predjemo oziroma preveci smo to vrniško vrniškim druženjem. V bostu človek je individualno bitje in socijalno biti boja. Mi skoja človek je socijalno biti. Ampak pravno ko je socijalno biti je človek tudi individualno biti. In individualno bitje se prav ta individualnost ma do nas zelo negativno konotaci po krivici. Zakaj zaradi tega, ker je to, kar mi pod čimrmi do nas razumemo individualnost v bezkoizem. Individualnost je neke č drugega. Individualnost je to, da si ti zavedeš samem v sebe. Da se ti ločeno človeško bitje. Ne del neke amorfne mase, kot je pol greš z tokom. Ker cil razvaja človeka individum, v tem je govor jung. Oj najbolj eksplicitno v tem govoru. Naš cilje, da ti postaneš individum, ločeno človeško bije, ki zmišlja svojo in čovstveno stabilno in povezano svojo naravo. To je individualnost. In zato ti potrebuješ mir. Del tega potrebuješ mir. Zakaj? Zaker v miru ti predeluješ in integriraš vse znanje države, kibiš. Kaj se pahaj, no cajte tega počet. Zdaj te paradi čas, svoj čas. Mi udrasnih te nimamo. Kem. En samtika. Oroci pa izte. In potem se visu to na laga v zavest, in udarja ven. V nezelenjuh. Nkončno te mače. Nkončno karem. Vrnišovanje te pače učem največ govorimo. Ampak so pa tudi depresija. Vse te vse te stvari pa gri pa na tete. In pol je se vrtimo v te. Vse, kar mi rabo, ves, da mi posteano predelamo to, kar si je vseila. Polek odnos. In pa so odnosi lahko konstruktivne.

unknown 1:26:55

Nej.

SPEAKER_00 1:26:58

V oblasti velik podtak iz psihologijo, ko znam pač parih po novej zve. Pač ta nu svet ne vidni, kar. Počje nam ne vidijo, kaj se vnučati, te dogaj. Pa si lahko v ennem obdobju fulnar. In ta integracija, da bso presodiš, da preposlušaš, da prečutaš v bistovo izkušenje, da jih interaš. Da nisam nek tempost času. Inch to je staršej. Kso pač preobremeni sistemom in varita tla.

SPEAKER_01 1:27:51

Glede odkood bi si pa starši lahko učili starške uge. Po drugih svetovni vojni je bred. začalo preživati svoštvo in mladcij, da tudi ne znamo delati z drugim. Z bi si tako upati preživetven mekanizem, far fight freeze. In pol akneš, a greš v bo. Če si pomovej v zahtjevnih situacija, nes se če vse, takrat je vejpak se pokaže v zahtjevnih situacij, do ti si koci psihološko razila. Točen.

SPEAKER_00 1:28:46

Usi pač preveč pa visto premišil sistem. Ampak tako nekreska mačk.

SPEAKER_01 1:28:54

A kutan, ja. Tako me si teda, da smo včasih kohedam rese večer, natočiti dok smo to delač, me prozanima kaže mesti, prešli je to kompleksno.

SPEAKER_00 1:29:13

Kako pa vidiš tehnologija, umetna inteligenza in šula.

SPEAKER_01 1:29:21

Jsem dragač vredl simblje ta tehnologija je vloha. Pa sem pa začela, ka sem nisam mogla dola nisemela telefona, sem ima volila dam, namni telefon. Pa sem pač postala del mreže t evropskih homescular in malo svojih NGO, nam tam pa greve se precipa, komunikacije, pa tudi nesem prek možda telefona, da so za kompliciran. Zako moram mesto telefone, da si mal moderniziamo in po. Pa sem pa začela videti ma potencijal oziroma čeh delata. Posem začela biti uporabljati in tako, resila potencijala, čeho mozgi naste. To mi delja pre hran, ampak zdok je to pozna oziroma sem oblikovala, da poznajo načinja, razmišljati so naravno čene koncepcije tam notran. Enako je zah za izobraževan. Zdaj je da maška, ki umaša. Kor greš. Recimo, nam se je zamčli pačija, fruar, kajš gana naš vrte. Na naša drevisa invece za bode, murne. Kajne. Muranče večer. Mr mročke nebo. Malti že groze. Vše verde mal delat, neka se zdaj duga. Je so samčeli pitimo upično situacija, pravda zelo naravna situacija. To delajo hrane. Vrane, to je sramba za vane. Onda si shranjujo žerke, velke žužilke na vecah ali za vodejo ali čes in miši tu. Tut mišičas to misijo. In resil je sempre videm nam sem slepo pozabla, da si pomel izkršnih zgodala. Na tak način si tisoče z neko situacijation in je znanje tako na voljo. To je ena stvar kot uporabljaš. Lahti nardiš s pomočjo umetne inteligencije, co je celo niče načrt. Individualiziran potencial mojega otroka je to in to in to želim da dosežeti te cilje do to razvijano, se pravdo to džežajo oziroma sposobnosti sem učino, dobi te informacije, to znanje. Pa da je vizualan, recimo in vejš pomnih učnem materiali kondeč s pomočjo čečje recimo pa inina, kaj imaš vse, krog in tako. Kan vomač za podobom. Zem pa za še tako, moj pogled, kaj moj pogled, kaj je dela bistvu ta umetna inteligencija. Ne sam to da ti daj v bistvo znanje. Sicer pri umetni inteligenci, priče biti vem inajo, možti tim može vedem kajbiš tam ter in delaš bedarje in postane tu šef tebe, uroje vastanej tu šef in tepel v smer kaj lahko pet. Zdaj lahko in po tem ti prešne nek, kaj hoče biti. Koš znati, vstavati vodčno ti imaš cil, ti si testi, ki veška. In mladih ljudi še nimajo izablikovane identitete, nimajo vizije svojega življenja, imajo ciljem obejso, se flah tamtobišana. In uporabljaš poh da pišeš i semej nam zda bi sam razvijal svoje visne sposobnosti z preko pisanja, najdopače. To je enna testa paste. Da najpa še en pažam, kako deluje nam, recimo recimo, kot mehšnih dokumentarci z pomočjo tega Aja mašte zgodimke dokumentacije, recimo lahko viče neko nastavnik civilizacija, recimo razvoj in uradnja ali karne paček ta nutna inteligencija nardije. Zdaj sem preden obstaja, da ti to sam. Ampak ti veda podoba. Poja je to. Se prav podobe se podobnimi se najprej začna razvati. Tja konnicija. Tem govori ta psiholog Stany Greenspean, ate te metode za ati flot time, s pomočjo seprav, s katerim pomagaš tramu. Ampak toj um se začne delati razvati na podlagi podob. Zdaj da bom šla to notar, k je folk kompleksna.

SPEAKER_00 1:34:55

Inklarnih segmenti, obbišno, ka se razvija tudi zarata.

SPEAKER_01 1:34:59

Tako zamo in ti obso najprej, prednaš besedo družina, ma si najprej podoba družine tam, ali besdo hrana, im imaš najprej ti podobno, recimo kotri ali. Ovisno pače kako tježne pote. In podlaganje tega se po tem začano razvati misli zaprnicija, samo to grezelo, da mi tega skohtovemo. Zato včasih kamme, ki sebe poseb. Se prav dubiše pogledati po doben najpre. Se pravil, kaj šola nardi, pisav podobne najprej so veslike ali poziroma neki znakje. Šepo so bličaje. Čer ke se pravda pisav. Črkomna je že resežek umrha. Kaj šola nardi preskoč spet nem zdabi najprej samo umetnost, risanje ali na vej drama. Gremim takoj učit brati, pa pačrti. Kako se učimo brde, čizena. Počrka kaj on posluša besedu, osliš zelo besedo, ne paci. Zaj, zajpak obisko pre umetno inteligenciji pa recimo, da si razvid, da nimaš, da maš pogled, samš dobrzin um, da veš gdo si maš razvito inditete. Zaj z pomoč umetna inteligencija pa je ta vizualna vizualni del fo stimulira več kamerče vrstov in te ampak z podobno ko ti vidše, ti direk dobiš zlo velik informacij. Ne samo recimo, tam vidšu v praz zgodovino tam jeha, ti občas viddeš tudi. Recimo če vozi mr. Tvoj žjučen sistem vse registrira recimo kodaš filme, recimo vse pregajo. Tvoj žni sistem dobi informacij flajtu. Pa ne samo to, vbi so tudi določen stvari, če si dositivan in doberto po mjeh vseh ljudi, to zamo te filja. Ko gledaš en film, bi se podžilaš drugo kultu. Ti greš to čuti drugo kultu. Instejem v sprejemamo svet vase. In playna. Z pomil samo na delovanje, pa film v bosni zvočje, recimo. In še to angleško ali juos slovensko. Nek karn je blizo, zarpa mi dobejamo dostop do najrazličnih kultur, ampak to se tisne vrste.

SPEAKER_00 1:38:10

Nej pomen, da ma šta delila. Nutran kdo sem pa ta individuum, ki se ga umila, da ni si pač kaj tam in stremeti mislam Brin Washing. Da maš depošek se mi, da popač po drugačnih vsebina.

SPEAKER_01 1:38:32

Absolutno. Pa razvijati postaneš postaneš človek. Km obistvu v sebi družuje izkušno čl. več, kaj se dogaj z Indijanci. Veš kakšne kultura je zahodna, naša kultura. Naj veš, recimo v Afriki, veš Indij. In je vse to zača. Žiče sistem, je začuti. In če se ti zde nekaj avce, pana sphreš na bredne stvari. Če pa obh tega individuoma razvega, vsaj kolker dolgek, je pa to samče eno breme več za svoje živče sistem. In potencijal lahko nadim kvantum li, se obiš v našgani. Zve, kamer bo to šlo. Mislim da potencial za neke karse mispahne moče predstavila. Ampak to pomerih to odpira. In tudi začnaš z topišne z nemve muganske police, greš bolj v desno in greš bolj v svoj živči in razveš patijo tudi preko tega. Apak mi še na začetku tega zanimila. To voznamila. Ampak je res, ko si ti rekla znaj zasilanje vase. In pricihtu pomeni, da ti čudška naravni del, sebe kot biti narave, da ma še odprte prekočne čute, da si u pravih nekak nedožnost. Sic ne dožnost je tako taka negativna konotacija, ampak to, da si ti odprti in da se ne pretvarjaš in da igraš. Da nimaš maska, si transparente in to je narava narava tudi za, ker narava je presnižna, narava je veliko več kot mi. Ti si prav vnoso z naravnosti, če začal si pnižene. Ne v slaben pomeni, ampak da ti veš. Nekaj več. Nekaj večh nas. Zato me naravno to pomen, da nam spajtu spavnih. Pa tu zravan pa ta odprost odpiranje za najrazličnej državej, ki jih dojimo prekitalizacije oziroma tehnologije. Je lahko res. Pa mogoče tako, nekateri tudi pravijo. Mi zdajes vidno. Kes se dogaja v drugih delih svetu raci vazzi, pače v te vojne v Ukrajini pa niš to tepljenje in kot začuš veliko prej doskratiš začutaš to. Všil se tudi potreba po dominaciji po kreganju missi več nasilna. Z strana, kerto začutaš. Vsak noben noče da te dan pretep, da te vijem po karkolne. Vsi imamo žejjenje. Je schen živeti. Je skočen živeti. Inkrat to začutaš tudi druga noče viti oziroma šodi. In kot preko te digitalizacija tehnih mi to vidimo kot drugi terpijo. Ja si mislem, da tudi v nas na neke način ne nasilje. Ziroma ga spenimo v moč, v sililo zilo, ki je lahko konstruktivna. Ampak nimamo več tega nočem ali kozek hoče, mis grejen zgleda, da so sile zlo bi radje sprocirale vojna. Zdaj z Rijo v Ukrajini. Amček, da evropski človek in dostavno noče. Noče upam vse tak film, ka je noče večen, da malo dostega. Z mishem, da tudi dejno zaradi tega, kerto videmo kajmo drugo svetovno vojna za sabo prve svetelna vojna, vidimo, kaj se tam dogaja Bližnji skodes, daze, vršes, zajukina večamo tega, dosta, mi živeli. Da hoče živeti.

SPEAKER_00 1:43:33

Nekajo zanimivo razpoje, tudi na drugih stvari, recimo naravni virja ali visto pa ta eksploatacija zemlje. Velik silso prepleta teh pozitivnih, ki v besto si želi tvoje en drugo stran. V drugi strani si v bistvu na nekem globalnem tergu skupaj z Kitajsko Ameriko. So totalno dominantne. In v bist na koncu v bistu reče, ok, ni bom pač koval več premoga direktno nače omazanih rog, bomba poč pred kitajski kopovali dire, tako je veliko finanstva. Veliko instčasno pa nialstov. Ampak je nekici, ki v bistvu ti ne omogoča drugač. Zejsto par ljudi se to dogaja. Ti visto čuš, da pačko ni oka živeti po neki inkreteti. Je v bistu velik delja baš nas. In veliko poguma resncije. In to mogče niče znam, tudi moge neko živensko delih oziroma nekim stranes.

SPEAKER_01 1:44:46

Včas tudi, da to kolektivno dogajanje. Ne moraš vsega. Te pametni telefoni, ta tehnologija. Mineralni je kobalta. Kes ga tam boci, ampak inla konči bazzi. Če ne moramo delati. Zbožanje dom. Je, da je možda živeti č bolj zavesna. Taj lahko, danpač, neksi tudi del kolektive. Kolektiva je tan. Lahpa delaz najboljših močj, da pomagaš te kolektiv, da gre v konstrukno sm. razvoja.

SPEAKER_00 1:45:34

Kojaj. Kolektivno dobrega, da se ti. Zhvaljujem za to invisto pričakujem. Pozdravljam da tudi da moguče, kad je prispivaš, zapisanega v družba v te obliki vse, kar je živo v tebi. Tako da nekak mislim, da smo delalifli.

SPEAKER_01 1:46:07

Tam je moguće šebi za pobila, da sembra okej.

SPEAKER_00 1:46:28

Hvala.

SPEAKER_01 1:46:30

Hvala to tebi.