Jaka Kovač - Nenasilna komunikacija, očetovstvo in izzivi starševstva

V tokratni epizodi Anima Collective gostim Jaka Kovača – očeta, trenerja nenasilne komunikacije, facilitatorja in dolgoletnega spremljevalca procesov učenja, skupnosti ter odnosov.

Čeprav pogovor izhaja iz nenasilne komunikacije, kmalu ugotoviva, da gre v resnici za veliko več kot za besede. Gre za vprašanje, kako ostati v stiku – s sabo, z otrokom, s partnerjem in z ljudmi okoli nas – tudi takrat, ko postane težko.

Govoriva o tem, kaj se v resnici dogaja pod površjem konfliktov. O naših obrambah, nezavednih vzorcih, otroštvu, kulturnih vplivih in notranjih zgodbah, ki jih prinašamo v odnose. Dotakneva se empatije, samoregulacije, postavljanja meja ter tega, zakaj stik ni nekaj, kar se zgodi samo od sebe, temveč nekaj, kar zavestno gradimo.

Velik del pogovora nameniva tudi starševstvu. Jaka iskreno spregovori o svoji poti očeta, o odraščanju brez očetovske figure, o učenju odnosa s hčerko ter o tem, kako pogosto nas otroci pripeljejo natanko do tistih delov nas samih, ki bi jih najraje spregledali.

Raziskujeva:

•  kako otroci preko nas spoznavajo odnose, 
•  zakaj konflikti niso nujno nekaj slabega, 
•  kako se moški in ženske pogosto drugače srečujemo s čustvi, 
•  kaj pomeni ustvarjati prostor za dialog, 
•  ter zakaj se zdi, da v sodobni družbi vedno bolj izgubljamo sposobnost poslušanja drug drugega. 

Pogovor se večkrat razširi tudi na širšo družbo, vodenje, skupnost in vprašanje, kako ustvarjati bolj človeške odnose v času polarizacije, hitrih sodb in vse večje oddaljenosti med ljudmi.

To je epizoda o tem, da ni bistveno, da imamo prav. Bistveno je, da ostanemo v odnosu.

O tem, da otroci ne potrebujejo popolnih staršev.

In da je morda največje darilo, ki ga lahko damo drug drugemu, občutek, da smo zares slišani. 

00:00 – Kdo je Jaka Kovač?
 00:55 – Začetek pogovora
 02:00 – Od dela z begunci do nenasilne komunikacije
 03:23 – Kako ostati v dialogu tudi, ko je težko
 08:29 – Delo z migranti in metafora ledene gore
 11:44 – Temelji nenasilne komunikacije
 13:42 – Stik s sabo kot temelj odnosa
 16:07 – Avtentično samoizražanje in postavljanje meja
 24:59 – Odrščanje brez očeta in dediščina, ki jo prinesemo v starševstvo
 27:44 – Vloga očeta v sodobni družini
 46:25 – Kako partnerski odnos vpliva na otroka
 49:53 – Zakaj so konflikti lahko dragoceni
 56:52 – Kaj si Jaka želi za našo družbo
 1:00:52 – Najpogostejše zmote o nenasilni komunikaciji
 1:03:53 – Besede, ton glasu in telesna govorica

Hvala za tvojo pozornost ♥️

Transcript

SPEAKER_00 0:00

Dobro došlo podcast to inama collective. W današnji episod je zamo Jaka Kovač, ja je oče intronne komunikacije ter iskušenje facilitator dela z mladostniki. Z jako govoriva o neasilni komunikaciji, kako jo uporabljati v odnosu z otrokom, v odnosu z partnerjem in po drugih odnosih. Govorivam o odnosnih dinamikah, o konfliktih, o njegovih osobnih zkušni staršost oziroma čitavstva, o tem kako so si moške in ženski različne, in tim zakaj je pomenno imati dialog in kako nam predem pomaga stih sabo. Te varim da presluhneš na naših epizodi, der je vanje mnogo zanimga. Možni sobovornik. Nasilne komunikacije pa še na mnogo druga področja, ki obisku nekom svojega ustvaranja in namhjoja znanje in slušne. Ampak je van oziroma, kaj pač oblikuje definirano te.

SPEAKER_03 1:54

Se mi zdi, da mi tak preko, kar je predmilca, ki sem začel delati na slovesni. Prevoci kot postol, ten sem začeliti izobražanja za plolce za miska delavce za ljudi ko sadela begun. Se mi zdi, da je tam začeli tako umen večje zavedanje od tej solidarnosti. Komena, da kripimo vojno to neko solidarnost razumejanje. Shodno Bunce, več kako razumeti neka druga vzja, nek druge kulturne ushodce na sphultan. In potem da semtaj zažanja, ker je bilo pa vidno, predvsem kako usposta, kako razumeti drugega, kako se blizati, kaj so vnosnih, vse dogajo. S videk en ga časa živcev energije zbiamo, kerdi si ne znamo, povedati, ko si želimo, mankati neke jasnosti. Bodi si nismo, ne znamo, ampa nismo pripravljeni sposobni poslušati in se po tem tukaj skupin skupajo. Krednosa in enge. Pej tak druga večja predomnij na blohe še neke umes, ampak je bila ta nenna komunikacija, ki semdi, da pa še malbolj po globilto razumanje. Vekaj si duga. Z manhum, ka sem stregan v neke vršje izimil, kaj prav kaj na robe. Kaj je normalna, pa kajmalna. Inu, najkrat. Ko gre možani toki jem prav in ti ima prav. Kako biti dokazov zdaj in trobe. Kako ki stah dialogu in krik. Se mi zdi, nes najvehj. Ampak naskoh. Da dan danes, sem zdi, da družba počas li smo vedno bolj polarizirani. Da se mi zde, da faj, da se čmil, da prihajam za skupina kot vidmo nič dovega, nesiti.

SPEAKER_00 4:28

Nasilna komunikacija je pačka prvi ozoma en prvnih teh temeljev stvar.

SPEAKER_03 4:37

Sem vždy veliko izbražovan. K facilitator, tudi nekdo ki različne procese. Ksem pa prišel z nasilno komunikacij, pa si je skupina po globilno. Še vedno dejam te druge stvari. Se mi zdi, tudi ne nasilna komunikacija kot noben stvar. S mi zdi zelo fajni tudi pri staršej to kombinirati različne stvari. Mi pa preak. Peg skozi na drugo leče na. Zdaj mám troka, sem to bolje izkuš učinkovite. Ampak sem pomaga sem razmisl, kako bi se razel. Ampak vota, pa semdi po tem malo drugo smer, tudi ših.

SPEAKER_00 5:30

Kaj je bist komunikaci, prisotna več um si nemige neke osnovne materiale, ka se dviguje. Zdaj tudi trenuta. In ta konflikt je zdaj nastaj. Ampak za obesto vse to, kar je bilo bloče prepuda tega svega. Dale dale daleče. Panašamo v tukaj.

SPEAKER_03 5:58

Se mi zdi, da smo komplicirana biti. Ksem begovare, če se skega. Koknih stvari vpliva na to, kokoma se odvala. Kaj se je dogada večor, prizgojenih pri učenih. Ker je v li sem, okej. Soče, s čim, velikojen, kot pa košem. Ne prespan. Krkolih tega vpliva na temijo, ki bo potem posebni, tudi sem obnašelo druga. Se mi zijo, tudi naši možgani, ki poskušajo razumeti se dogodi. Se mi zim, v osnov je sam varna. K možganih preber, da ni varno gratov neko branni stal, in se brim in presojan diagnosticiram in nalepka in takhe storki. Klo člško, zelo normalno, ne prinesi pa stika po nvadde, po navediko konte smije.

SPEAKER_00 7:12

In te je vared na pačnih temu, na katerem je besti, ka to, da malo.

SPEAKER_03 7:20

Zajhne nasilnih komunikacije. Da sem to sparja. Kapamem je stik po tem boala še težke nemte, če konflikte. Prej bomo pripravljena sišati, razumeti in dostaj v dejogu. Zajp stik, je spajda lahko reče. Najde nekaj karti svoj podessi partnerjem otrokom, sodelavcem koti stik, mam različnih načinov, kako krip stik. Nasnih komunikacij, sem kako razumeti, kako se človek počuti. Prvo kako se početi, kaj so mobe, kaj man pomembno zdajfine v najnem svetovanje, življenju nasloh. In popat razumete te. Ko se ti počuješ in kaj pa pomembno, kjer je tvoje potre vplivajo na to, kako se vedeš in vplivajo na to asje ok.

SPEAKER_00 8:29

Onih se bizu delu z migrti in te zanim, ka se vvis um, kako se večer kulturo vključata. Ampak ta kultura se mi zdi, da je zloh. Pršinska vrh oziroma, da pač to nekem skorda nemaska. In da se je uvarj za sem, kar je bilo predštu zasem vsebina. Kes mal uvariti nem mogla vključila v neko kulturu, kakšne večki izkušenosti.

SPEAKER_03 9:12

Previ se kultura površinska se mi zdi, da to ker vidno na prvo žolšanje, kako se vede. Mogoče šešni plessi, muze in takve stvari. To je ti površinsko, to k je vidno. Mi uporabljamo te medkurnih. Mkultunih dejavnjih tudi nasilni komunikacijto metafo, lede na gore. Mimo legne gore videš približno 10 procentov. Se vsta pod vodno ne vidno. In siku z drugim. Videš, kaj človek dela, govori, kaj počne mogče, še obrazno, nervalno komunikaci. Ne viddeš ne veška, kaj se spod dogada. Pri nesilni komunikaci samo pokazno, inne oziroma šepenje, še malje. Vnode. Pri te medkulturnem vidiku je tu kaj spodaj. So pa razni koncepti, ki dokrat vhnihgojen, se jih največkati zavedamo. Koncepti kot so kaj pomeni resnica in kaj laš. K je zelo različno v različnih kulturah. Dojemanje časa, dojem higijene. Kako se vzgajo otroke, kako se razuje konflikte, tak je stvari. In te dejavnih poskušamo večer. K se zavedan tež bom razumej druge in lažje skupaj. Jepak blok. Tež. Kaj še razumeti neke pričaj iz druga kulturnega vezje počasku, karno. Inkrati bi dodan. Buncev iz Aganistana, skupina posla. Kasta živela medom, je večer pa sem ka veček podobni. Te kulturne razlike so in po drugi stranih mo še vedno sam ljudi.

SPEAKER_00 11:33

Predeš do sorčika. Pač tak je botan line jehajo. Kre mal globje, ali malši v nem nasilno komunikaci. Smalži vesno povedom, ampak so temil nasilne komunikacije.

SPEAKER_03 11:57

Z mogoče čist ko zasnovan. Koncep prip komunikaciji karvil ameriški psiholog, Maršal Renberg. Tam ni 70 leth prejšega stolja, on deloval delčenje njegovega učilja karla Rčersa, marbo znanja humanističega psihola. In se je mač bolj po komunikacijo smu. Bijst je, to sem rekel, kako bolj se zaveda razumet, kaj se vseben dogajo, knihku studi. Kaj se drujem dogaja, kako razumeti, kaj je za beseti za dejan. Vesko govorov, ne vedem kaj govorijo, pombje se povezan veče, kaj čuti, in kaj je pomembno. Zogači pa najna komunikacija, tak je tri glavne ste vrh. Je tempija, kako se živjetva druga. Zakaj za to kerek, se počuti razumljen, popoštevanja sliška, je malveč varjetnosti, da bo pripravljen razumeti, upošti te. Do kar je kritizirati napada sebo po navadji branu ali zahaj hočmo to empijo vanirati. Ljudje ni so še empni, se pa tudi prično. Zako da se spomnemo, kako mi vidmo svetijo ni objektivna resnica. Ker si zlo samolis ampak ni konfliktov. S pripravljeni se skregati ste, da bi dokaz, nem pravne. Druh stever je stikso, kako kripiti stikso, ali tudi sampa rečemo sam regulacija, korgo poenuje, to nam pa mogoča, ko sem u stiku sabo, se je slah odločen. Kako se bom. Kun, kam neki vršaj iz naplamo krog sem. Nek avtopilot. Zamst vse mogle v starkazam slovu. Ker mi uspe, še to zadati predom, potem se lahko mogoče v domati, ko si želi. S nekimi moimi vnotami. Vejan, da vim podobne, kot je spoštovanje, umirjenost, sam pozavan. In stih sam dolgi rohka pomenov, več poskrbase. Bene zameč prevečenih projektov pre stvari.

SPEAKER_00 14:46

Kerš do tega po tem kako prideš do tega, da znaš več.

SPEAKER_03 14:54

Nevenče sem pravdo veliko te govor. Ampak se mi zdi že ostavljam in pre vprešujem, kako sem ok. Da prezemem to odgovorno za svoj včaski in svoje potre svoje roke. Tor se tudi v nasilnih komerciji po govori, da nisem žrtev okolice. Ampak da vzemem za svoje roke in pomejo, kaj lahko na beli, da bumek. Zdaj sem skosan od veden drugih. Stih. Če je zhodnem po svetu na robhu izgojosti, po tem primašamo vse svoje odnose. Občutljivosti zhriter bom razmilje, zho hiter vo vrh, ki terra. Če pažim zahinaša mirnost, konstruknost počutje. Tej lahko z drugih ne moram spemiti lahko, kakoves odomila, druge pa lahko. Kaj pa še pomenje pa to neko autentično izkreno sam izer bi samilčen poskrbu samesko, ampak tudi zelo jasno izraz. K je spočila v tem, kako se drugi vede na način. Vej pogovajo o temu, kako to izradati na način, da je drugo pripravljen, sposobno slušati. Da se tukaj zavedam tudi takšne besede, kakšn jezik, kakšen ton uporabljam, ker ogromnak v našem jezik precej nasilja, neke agresije. Pa spajdo grozna norobe, samo da se začene zaredati, kašen doplive na druge. Česni tam vsakička privnati druga, in to se bo polati po njenami odnosu. In če govoriti o staršek, ki sem dašila po te, kaj sojem zgledom. Čes pa nimam ni površem učasnih sem zdi, da nujen, da je sleh sluš, se toga. Je pa zvisen, kako je povšem to, je zdo sem spoštil. Zajpa dosti. Ali pa sem polal zlo nespošljiv. Kako sluhtak. Kače basi. Ker in potem hitr zače inajo in tako. In po je, da se žumliamo za samej inkrete. Da se mi zaknemo. Posto so ljudi bodi si zaknjene v empiji, so zelo empatične drugih. Vse razumej pozavljan. Ker si so zelo zakneli. So glasni, zelo znaleje posto. Ljudje krogsi pa pol ponovati, čuti prašanje ali pošane. Tako da je praksa tega za neke poskel, lečen. Za neke, pa začeti poshati.

SPEAKER_00 18:12

Kana svoje nove silne.

SPEAKER_03 18:17

Stih je strb je en taka. Sovni, pospošuje. Se mi zdi, da je še vedno se počas germe stranke, ampak še vedno prinost, tak moč delavnost tak močne vrti v sloveni. Skojaj u nas proti. In preče do dan, že semdi, za žene še tam, kameranke meme, ki še vedno visilnik. Kako se terja razdati in poskrbele in sam nem se vstati, in tu bloh, blazega prisiska. Vše blah, poskrbeti zahpa in neke kržene.

SPEAKER_00 19:05

Kako da besto moški tega, kor na nek način pospočuje veliko danstvo spočila, ampak nafada. Tako za mi zdi, da recimo te nima problema, takrat je učen in vzhoda toče kaos o njegov. In pohnih občudje nisam smosna. Tam tudi smostnosti si vzeti zase. Possen vse krnačila. Ampak se mi zdi, da živimo sul več in vrij svoje glave. In to bistvu z večka kride povezanja v prisotnosti vnosu z otrokom. Se dač, kamroka en alič, primarni pač kontakti, še vedno memorem za dojenja tega. Ampak še vedno recimo ma šriki. Recimoških lahko inti dan na dopust fanci ali ženska. Vihnih manžuje kride in te sile znajdri, da mu razela do nada, da se šla strano oroka. To pač biologija, je to družba, kaj se toga.

SPEAKER_03 20:32

Zdajem, ki nisem ženska in semada, ko težko čes govorim. Ker se pa pogovila z moje partner. Se mi pazzi, da je to nekek k nički, nem mormo razumeti. Med 9 mesečnjem sečasno, dojenjem in u se bolj.

SPEAKER_00 20:54

Nej tega slut je moguče moguče.

SPEAKER_03 20:58

Vej pa sem zdi, da se lahko zgodi. Še ta nek. K je usloven da familij del. Zlo zanim je. Pa še take zanimive uvid primaš. In je govorih se nas godita ženska. Kopnih ženskih šovinzem vnosu. Zejče je sem ga rodila, je rodila. Zej moškega včasih tudi močje spusti razme. Inse skaj pusti po inveč to logo, ki si tam zave, nisi pa polno praven član. Nezaupati, da bo znbati za oka. Se mi zdi, da se to lahko hitr zgodinje. Ksem mi zdi, da po tem. In da se žemka tega zaveda, pa vende lahko. Ta ves to močne. In tudi kratj, da mnogo večjev ne znači svoje logo odreati in zaupanje lahko tudi. Zako sem. Šgeneracij, in naše občetje niso znale, drugi čas, niso znali svojih hokej. In sem si, mi, da se učimo. In se še vedno izbje. In si verjetno mismo češili za uka, zanim.

SPEAKER_00 22:54

Krok sebe. S oblasti, tudi razmišila o tem, da recimo. Najmanje mogče, za je tako učen. Da ženska, ne vaja, kontroli moška do trenutka, da bi nosče po te. Pač da ga obesto na nek način, da se postal na pozionati. In prav tudi da pravido. Daš, da je mama in da je bolje. In besto, zaker se to me, ječ tako pač ta lučka nasvetla. Da sem velek iz enamik, ka sem jih opazala, najve mogče v neki svoji družbi ali družbi, pače deset nadzajed sam. Kako se to besto spremeni po tem, ki oto. Ves to neko biti zdajtu. Neklihne zavednega se dogaja. Pač tako ni se.

SPEAKER_03 24:07

Kajnih nemasti smo moški razgovini, kašni. In je mogoče polto tudi pravne mekanizme. Pa mojni sem ga je slila. Si misl, da lahko tudi. Ker je normalna. Ker je vse veš zelo razumljivo, normalno, legitimno. Hati pa, kaj pa prinašelo. K sem, kaj je vropu, in stabilno staršej starška, ki se razumete, in se pogovjata, najpa poskušati navati. Kot je nesen naprej v svetu. Maj zelo za kompličana ljubanje.

SPEAKER_00 24:54

Kšno dejšino si vztopo staršej, kaj sirov do danes.

SPEAKER_03 25:06

Sem brečav. S mohivan bredko družina. Moja mama. Kes me skupaj vgali. Mozim vočejom stablca, še vedno stavkul morče nemci je živil tam svožina. Tako da je. Dahnih orok si je ogromenih strah učen. Sem je vzorek otroki. K semel z okrojem preko različnih stvari. Ker je blizo hkrati pa ni strah. Z namesto na reduče. K nisem u venga. Psem sem učil v raznih sodih, terme žuda in tako naprej. Ampak ni izsto. Tako da zamej v tokr proces. Še vedno je. Šve veliko.

SPEAKER_00 26:13

Zila znaju. Sdi, da mi recimo spaj težko rečen kako o logijo učila ali mošega. Ampak za žensko se mi zdaj, da vesto spla prva leta, da tudi nas vse, skozi uče matere. In tako vesto tudi se podžilje. Tako ka si bilanč bedan. Vliče tega implicitnega spominova. Pač ni zavedesan zdravješ. Ampak tako počestan pred tem, kaj se dviguje in kaj zdaj uzano z tvo preteklost, pa ka je zdajfan. Se misli, da visto veliko ene dela na sebi, potri banga.

SPEAKER_03 26:59

Ja mislim, da je fajn. So prenašamo naprej, ki se prenašaj z generacijos of generacija. Alpa is moja mama, reciba contrace, but we are not right.

SPEAKER_00 27:38

Adversity is super powerful, it could be a good thing.

SPEAKER_03 28:30

Se mi zdi, da zdaj so prvi znakci, ampak mehej to zajublast. Čak že dolgo času je bilo tam nekti in sedmi. Mislim, da bo čala do konca. Jeh, zahjer sem zlo heležnji je kobela, mejš prevečem. Da mezko slaba, zran, km intu. Sem zelo halečen za to in se mi zdi, da fan. Kej se je smjer skupím, figure. In sigurno tudi manka mal tega. Kako kot moški enstopat. Se mi zida. Mi zdi, že je moja parka bolj testa. Da se počasi da renovation, especially, da sam tudi jest okej. Nis manu, kas si prečede a samen in der Claus, kind of je še vedno preden, pa man. Včasih mi si sem bilje drogje neka se viserija večer pospravio, zato da je mama uredni. Se mi zdi, da se zde grez te malve in si bla deliva vse spetna, kot prej.

SPEAKER_00 30:23

Apak to besto la pomembna vloga funkcija. Jak mama tak slomben, pa ja pačko, da se zutre z vodiški pospravno stanovanje z večer same to pravde.

SPEAKER_03 30:53

Pospravljeno stanovanje si nemi u popraven. Najbližno kuhaj recimo na dejavanje točka skrb, še za kedvoje.

SPEAKER_00 31:09

Okej, kohu pa vistvu nasilno komunikacijo vidšte recimo, kako si jo vidde prej, pač kot enk sedil tudi z medosnik pačio po tem zmogli uporavati v te svoje modu.

SPEAKER_03 31:28

Ksem doktor, sem zelo suveren in pogumno razlati vse te te. Zdaj sem mnogo prevenden in stroman skroman, ni te prave se. Ker ogromno tehrij pa najreče, da ne deluje, ampak ne deluje deluje vsak. Kh se mi zdi predsen kaj. Deluje se mi zdi, nama starko hla. Zlo pomagan, kriva stik. Da se pogovorijo. Si še vedno se znala čovjek, ter precej davn. Ampak po teče od krigan do izgraj, pa pride van zdajšel. Se mi zdi, da tudi skupan da bočilo sabove nekaj dne. Prepan meš sem mal drugače govoriti, nehtevati in težiti ampak raz pa probje razumeti. Je pa tak zelo močen karakter. Bik v biku je popušna, ampak je takna. Kej je izjost konstantan tering. Pa pasti, največe basti. K si dah lahko padre, uda vse razumila. In po tem grišati smrti, te prisilnosti.

SPEAKER_00 33:41

Ker si samo empatičen.

SPEAKER_03 33:42

Česmo empatičen. En kolega iz danke, ki je šoli po principih niljne komunikacije. Empatijo, nazaj karko nared. Verjetno je pos bolj empatičen. Ampak samo se navad, da karku navija. Zo iz razve te mej. Zveč je. Vhajka da si z matranje in prekuje, kako biti jasan.

SPEAKER_00 34:22

Vakšnih smilje nam primer, če na bolj spešljiva.

SPEAKER_03 34:31

Můj bolj spošiva. Kaj zdaj to pomen. Preš to pomen, da mi naskač v besedu, da me počakne za konca poen. A veh, če je nou prešla do primo čemu primal, ampak Češel domolje pokličav večer točno počil, da je nas pošljina. In smrocih več je to še pomen. Ker kolme prosil zahteva ali vad. Bolj pomasen, na večer verjetna za voja na to nažila, kako vila kaj narest.

SPEAKER_00 35:14

In to je pač o že zgodno razumej. Ker simplo vidim pačine, dvadi sta. Ampak tako včasih vmati moment, ki videm, da ki reče in pomek, in je zlagan in viddaš da gradku ven in tako kršane. Prejesto preč 20 procentih. Ampak se vid razlikače sam, reče. Ampak volčen očasih je lahko samo na. K če morši vedno neki razvati.

SPEAKER_03 35:51

In too normal. Čes sem deset, ka razložil, tudi moment, tudi same, pače pol desetih večer pa mločejo preden ure. Inčas samo ne.

SPEAKER_00 36:07

To je ne stavela šik.

SPEAKER_03 36:18

Ampak in zitten by the cool previous question, man, so many small. In this novel generacija, that smells more. Pa čas ne great.

SPEAKER_00 36:49

Kaj je trenutno največ.

SPEAKER_03 37:13

Koma takzo jezno. Ker v mojih familiš nikako niga, tiha. Krida si naložuma rame v težini. Si še vedno učeniko, ne zatredni jeze. In krati mi stagina. Ač kaj sta to silo, knihova na mena je vlada, in potem če padamo to, je krika sam na dol. Nestilo skaj, da ne moram nadvati, ker sem pusti. Ker sem. En krati v momentu, počinjem totalne nemčenga je vse pride na dan. In kako več tudi te jezi po tem, tudi nemam nekega pamet, saj prije. Pustiamo profesor malja, kada je tam vena, semco prebral. Thirs and tantrum.

SPEAKER_00 38:21

Trust in tantrum.

SPEAKER_03 38:24

So in tantrum, take a piano psihologi, pediatriciana, psiholog, guru, asked to tanku, cohesirs, prošter stress. In the včasih najbolj sam postit, in to mešlo.

SPEAKER_00 38:51

Reštej impulse.

SPEAKER_03 38:53

Tak sigurno zasko. Ne moramo zdajme. Čach si največ na raznih nječe tam, ne da je postiška, ampak da si razvare drži prostor, in da se čutvo močno, nekak izraz in transformiranja. Je pa si, ka pače je za drug invečen, več nespošljiv. Tak se mi, že pa fazla to je. In spet večen polk in moji mužih, grej, kaj bo starši rekel drugi, karede asjo dosto. Prečekovanje, ki mač do sebe. Vše posebej, če si tam je nasilne komunikacije. Prečuje moš perfektne ride. Skohaj.

SPEAKER_00 39:57

Pa tudi samal razmišljanja takšne tje mne. Remo, to konstno mešavanje. Aveš anyroci, so po naravili bomje. In tako bolj direktni, asertivni tko. In ti konstantno vstavila to v neki družbi, recimo vršil pač večnih starosti. Se mi zdi, da košik naraven proces, da se pač hrahijo. Sejda pače kaj tam začej da si nasilja in druge do druga. Ampak en ljudi so bist v tak po naravni. Drugi ljudje so v bistvu bolj pokrenut večen z drugim robe. Ampak se mi zdi, da tako nekakve da bi oziroma isto preložnosti. Resnici pač vele svetu.

SPEAKER_03 41:04

Se stringam stare zlo. In uska comandirat, priateľme societ, comandirat, is van his menu. Yeah, a little miran in teach, and score the very notching, so many državen, I mean it's super.

SPEAKER_00 42:29

But do you others? And to make it a lot of people, this is the super child spare in the goal to cook a nice problem.

SPEAKER_03 42:52

Yeah, yeah, yeah.

SPEAKER_02 42:53

Yeah.

SPEAKER_03 42:57

And they surf that swimming, and who is a cool as they are perfect. Yeah, yeah. Vete te teorije, ki so pač nekaj poskus razumanja, kaj se dogodia. Kem zde, da će preveč pad. Nasilna komunikacija, kna stvar, in potem si to pažit prave. Kör ne nasilna govori. Se mi zide, da potem se spet svoj pogled na to, kaj se dogada in kaj bi fajna. Se zama. Škal te riješ.

SPEAKER_00 43:56

Vista pohtuji na ravni mentala dokeni.

SPEAKER_03 44:00

Yeah, in a form, we've got more glad we're at the class that is chamber called the case. Evropski projekt z kopers organizacijos pa že več časuje razvili nek, smo ga pravim imenovali creatershi in potem responsible leadership, pa sustainable leadership. In moj doje ko primašajo ne nasilno komunikacij. Ker bi spej smo kako bolj razumeti, kieležce stranke inkol. Kako razumeti nesjaj še vabati v konstantnih diolog. Poslušam, da slišne, da pošam že potre. Ne nak karče, ampak da jih pometi vzir in iščeš po tem najboljše najbolj konstruktiven odziv oziroma neko akcija. Ker se da izto, kot starška. Vse tudi družina je nomala organizacija.

SPEAKER_00 46:00

Murš metalšhi skills. Obstvu ponov pa na nek način z motivirati, da bemo si delež in recimo da. Srečno. OK, partnerski odnos. Recimo partnerski odnos oziroma komunikacija med partnerima, tudi vpliva na otroka. Nejmanje agredo kraj, kar besti a dejarš razkuje. Ampak kako se vistroku razvija sposobnost komunikacija danko pred komunikaciji, co prema v relacji z staršem ali inkopiran staršemo.

SPEAKER_03 46:56

Nemej bomo vidde čes ni ven koek 10-15 let najmanja roku vrastu. In tudi na komunikacija nisko perfekna in idealna naj z nama padada vsak vrce. Se mi pazdi, da je pogarja med sabem in drugimi, bajami sobniki. Vik pomenko, mi poskušal učit. Vše kaj govorim. Vem terajo in ska, se vnače doje in do drugih. Je spet neke forma, sam kaj je spem. Strád pa šejo, večga. Kaknih samka z govorim te javni komunikacijam, se name smiliti. Ksem feksibilen, kot sempral za neke druge poglede. Fajne odprte, in upošteva nem drugih. Ampre čevanhede. V praših takšen vede da. Sem pa si to več na tak se trva za neko normalna komunikacija si tam, če fliz. Mam tak izve. Pa sem mi zdi, že sem da so spel. Me si zo fan voza, vse skupino sigurno več. Šlo går in dol in kašne časovni. Ampak sem normalna, več je završ za stik. Pek je med nama večer miru in to sigurno vpliva tudi na češne napetos medam. Da bo izto. Da bo zlo meren. Zako ker se boji, da bo vzročje sam se. Nokih pa pride vse na dan. In zhali to, kar si med nama dogaja. Zej tudi še bolj več. Mi sem.

SPEAKER_00 49:30

Venhusi praka tudi to. Karte si da tako norm, ampak čovježnost.

SPEAKER_03 49:40

Tak bi popravil je, že znam krásne the pet.

SPEAKER_00 49:52

Zakaj so konflikti pomýtu. Zem karnko predpostavka dal.

SPEAKER_03 50:03

Ampak sem mi konfliktje pahra priblika. Da si končan pover, ka sam res pomne. Par se skrev, pride malčišni verzi van. Spajko najprečišanje novče, reče zdaj vesek v glavek, ki brešanko beleče za druge. Ampak se mi, da pridejo neke pomembne stvari na dan. Zajpak večje preprašati, kašne jo konfliktov, če se je zbujim, če imam neko verzijo vanih sluci, kot napačni, po ten varjetno bom težko kaj, če pa vidím kot prilko, več ok. Zaj prešlo do vse poja. Mi več reče, kaj si sam povarj, zaprem vas in užaje.

SPEAKER_00 51:09

Kajš recimo, ka se užil.

SPEAKER_03 51:14

Aš kaj, mi smo se velik. Ampak je bil teav, se za prefase, prebedecke to kredito, da u gažte je blah, prisotna, techina. It's cool as we're in my glave, she would have some skeletons, to go put him in grozna, and stick mystica.

SPEAKER_00 51:56

Yeah, yeah, yeah.

SPEAKER_03 52:01

Could a šiko konflikto is moja prva reakcija. Grencia.

SPEAKER_00 52:10

Varnost ne veden, ampak je takhle.

SPEAKER_03 52:12

Zmrzen, te počak, da mine.

SPEAKER_00 52:15

Ampak nem zaklem da vvisno dosť univerzalno tudi ni spirito, ampak moški. Da se možne pegosti desocijajo oziroma umaknja. Izbruhneš na se potehnih vsoh kontih in krijih, ampak doben primeru centra in pač in predoka čustvo, pa neke samolegulacije to mislo.

SPEAKER_03 52:49

Bemš je po dranu, da pospošuje, ker sem izda res. Da smo in moške in ženski zlo različne. Ampakimo, mošan te dejavnci moški sam prijana pravestamo. Nosčenji, nismo blizgojen, kajš, kaj počet čutvi. Inpek mal bo. Ženska, ki pa ste bol čuva na biti že po naravni, sem si več čutiti. Ko nam razgne, vsa čustva, se mi zgubimo. Čustva so doska povezana z neko krido po tem, a čisti si kriv, da se počut. Če mi razvajo svojih neprejetnih obutkih van enje krivi, da se tiče počaj. Kem je zhloh začel brand, z mrznami nevem kaj sem občel tega, ker sem doje venve vse. Se mi dizi polče pri nesem. Ogomno moški je. Šoli, moških je temanje moških, ki je pa doskal agresijo je precipirano kot en ok. Inkazal, več mogče družanje, ali je agresijo sem bil večen. Se prav je sporočilo, ki je najkazati. Boljše to plače. Zdaj sem moro pa mi odnosno, pa pogovati, o tem inveč otrokami, tudi fanci v stiko svoje čustine. Sem ří, da moramo šekati v snoku učiti, prečiti mal.

SPEAKER_00 54:55

Pa se ti zde recimo na kašno konto na letil v smluhče močkamo to potre, tudi krav žene. A se ti zdi, da v visku.

SPEAKER_03 55:15

Vejo reče. Sem zdi, da je često pravni mehanizem. Te nem breze. Se mi paje tudi to. Kaj je zdaj narest. Da smo bilnost na vni. Moče mal je znamo ali pa bi radem, kaj moram to jasnost, kaj moram narest. In ker sem se začil, nesilna komunikacija. Je več se zakrkuje in nekaj, da na te dejavnicah poskušal moške pripravi do tega da se malo pril povedal, kaj se njih dogaja. Ženskih pa pripraviti, da bo povedala, kaj si je pa zgodne, kaj se ni dogaja. Da tem pride mal.

SPEAKER_00 56:09

Z niho misljam definitivno so razlike med namje. Zar tega, kako smo se adaptirali v drubi inko.

SPEAKER_03 56:18

In spaj to je, ka smo pre internet. Koj za družina. Koj več to boje razimo. In kako si znanje več mal skupeti, nepa svetne živce. Vedda da smo kompatibilni. Sam kaj kot si gretijes drugačen. Ne pa vedeš kompatibilnost in cnihš. Rojasti.

SPEAKER_00 56:51

Urovno težaj. Čih se bi si želto večbi v družini. Na sploš.

SPEAKER_03 57:09

Čej se žel več. Ker si teče komunikacij. Mislim, da je premalga. Spreh povramo. Dijalog je. Zhih namjeno za neko diskusijo debato. Kri zato. Kre za to neke svoje argumente predstavljati. Veš prepričavek svoj prav. Zhihdo ali to ali to. Kre za visjanje resnih skupnih točk. Veš bolj razumanje, kaj se duga. Ne samen, ampak med nama. Tehov za te dial. Nih pravih. Se mi zdi razi podcast. Prehših na televizija več dolga, kerde samo glasnejše, kdo bol, da bo dokazal, da bom in kakovni fani. Kaj človek, ki se na uvarja s tem dobi preko medij ali preko vse dana. Kako kako zmagati. Sko si te igre kako zmagati, druga preprič da.

SPEAKER_00 58:56

Zanjem, zanim poč poj strane rad, vjeroma to. Bej nam takhle so nam pač mirni, popatični, sočutni ampak poče v svet. Best mi na gradujemo najbolj agresivne ljudje. Da koncu zmaganja v tej beloh razpla. Ampak tako. Pač ta ni dominancija, agresivnost, nasertivnost je paček, da mesta, da bišni volde organizacije, predsjednika. Motivan u zadní.

SPEAKER_03 59:52

Po drugi strani, kako tehnih dialoških ljudi je pripravljeno prevzeti odgovornosti in stoka tudi. Vejam nismo taki. Pa pa mamo karmone.

SPEAKER_00 1:00:08

Ker visto ta odrezanost od tega agresivnega impulta. Pač tudi veliko nam strišlo, kerimo to pomembno za življenje. In da pač to rezantno rezanje agresije, pač tredpoved. Vbisto tudi to, da ti neki nardiš življenju, da se obesto izboriš zase, da se pač postah, da pačkašme. Tej družin pač prepovida. Tvojem društvu na bistu.

SPEAKER_03 1:00:40

Dos kajad kompenziraš staršov, ki bite ostavljale vseb.

SPEAKER_00 1:00:50

Kaj si zdi najpostajše smrti kajvo ni nasilni komunikaciji.

SPEAKER_03 1:00:58

Ja tudi mirnega in prijaznega. In tudi Cenilo mirne ljubimej. Superčni so bživi bolj temperamentni nirve ste. Sam zelo radikalno, sem razkal za svoje potrebe inkrati oziroma tudi in točasnih pomen. Besod kasnejši biti se boriti za pravice. Nega glavna je ta socijalna spema, več kako prešati ta hrahični system, v kjer živimo, časti navrhu, tudi pomeni, kot vodne. Daj pojavke nem nasilna komunikacija, tak maš in meže on samem reko ni najbolj primer. Ampak on je temelju, tak je začel na te ahindri, nasilju in pa se to prije in je po te mo hranu, karče ljudi sem nasilan. Znih je všanja. Kovare, da si nasilje si svojimi besedami, svojim vedenjem tudi lahko, vseb večer uporablja, tudi nasil povezovanja, sodna. Žifija govorica. Žirafa je in tak simbolče, ki je odčas uporablja. Žirafaj je žival kopenka živali s koraj največjem sci. Mislim, da ma sam v večje srci. In predstavila tako z velikim srcem. In krati z dolgim vrdom, tudi ma širo pogled. In krati z žinafine prijazna in mirna una studi premagati. Na drugi strani pa šakal, ki je pa bnehjem tudi predhne do širokega pogleda. In sklaja je beska. Nima te kapacitete, razumeti počutko in poprem, ampak je brhisk dobo zmag, dobro glasnej. In tema simboloma sedosto prije.

SPEAKER_00 1:03:32

Zanim je. Mogoče vale, ampak po moje vvisu preček preplete tudi. Niso se samo besede. Vejo si reko velik in. Vesno govorito. Recimo tempo.

SPEAKER_03 1:04:07

Uvisno od predstavljen, tudi moj pogled na naslo komunikacija in marše kaj druge po daru ali foku. Ampak mislim, da je bistva več, da ni glavna stvar, desede in kaj je spem. Ampak pre moje prehvej narod. Zej se vjerom. Komej vrhne straner inče, km vrje. Kaj se v moj procesu moji glavi, se hitro zodi. Je diagnozo postav enšne siti. Nejkač si nas poštiva, konfliktna. Pej dama hitr na leko več. Z čemer je zožene, snastnost in zamrzneme, dopuščan. Krko druga. In čih je karkol. Nesh knjige prepišem, veš perfekt stave. Ampak ni bolj tako načelo pisal, kaj si misli o te. Kenesek komunikacijse, predvsem o karem večer notrni promikanje. Kako je stranek diagnosti nele razumanje. Ker nam je skretna v glave, da tudi druger tempacij za nekako iskreno vzpostavljanje stika drugih. Ker zakaj bis obabli svoj čes in energijo za uspostavljanje stika skroma. In ko drugo neko so vno podob. In morem prvo več krepiti svoj kapacitetito empatije. Kato empatija. Zimde na drugi strane člaka z čutnim potami. In to je tak, kar semjala. Vše drugačila na svetu. Zako je lahko biti empatičen. Koj to glav. Veš, kako je skocej drugač govori. Sam da si v mojem novnem svetu poskušal pričati o tega. Prav na robe svede čnobelega sveta. Človek drugač, drugače razmišljan človek. In zej skozi dialog. Da boki sobivala. In včasih je tudi zmila, da ne mora sodelovati in često, če je normal. Sho narede na nek čveški spočili način. Zej staršej da je spomben razumeti, za kaj ta rorok, skače si name. Zdajčen to kakšni. Kej je ztrhej tudi samolje. Na noč, ko sem vzgoj, za jeve. In iz nič pametnega ne pridevan. Verjetnost kače z tego poče po zabu. K bomo počelje veški svododi. In čih me za to, sem po navad man žvečen, te razumemo. Da tega na delazi meni in nas poštovni domne. Ampak sem zadovoljuje svoje potre. Kempa še vedno meja postavle, samo moja meja, če si enga druga prostora. Boj ste ga, kakšiko narobe, in kakšenje. Ampak bo ste razumem, si resa, pat, je fajn.

SPEAKER_00 1:07:58

Musk to spani a mezz'selfin.

SPEAKER_03 1:08:37

Playful parenting that grivo starštow. So they can a pet, mismišilci neko prave, for in zapeljati skozi smh. Pa še vedno večje. Keš za pne. Včasih se mi zde, kad sem resiljen, kar je vila da resna mislem, kaj je strostila, da sem je stan.

SPEAKER_00 1:09:21

Da, kdo učenje, da sem tudi slala da vesto skal za vašo celico, ampak da bi sker občaj, da bi sto urok misel, da vse močen.

SPEAKER_03 1:09:38

Če ni domgem, ki stoji sigurno. Oj, dosti, kad se pazi, če za pnem, gre sam na bla. Včas me radia tam nekri način, da se režim, sam posla, še nemnosti razme govore, da v toku lepšem nekem duhu zaspala, kaj.

SPEAKER_00 1:10:11

Končnic, ampak to se foci na ramajo, smysl, da je a to pa tavo, push the coat training, in nature in the best in to say that sprenja. And as well as a little memory, it's a hot seven drugačka, which is still a glaven, and drugače, which took a yeah. Super hvela, smiled days konec mogę, že kajan odmje, kar koliko bi si želio poditi.

SPEAKER_03 1:11:26

Najmenče govjenek. Konstantno plazm, ker se dogaja in prečanje in kako pomenami, da sam zahamo in skupih staršek počnemo okre moramo kremiti. Pej se najneš preveč resne. Zekh našti in našela. Sejdaj pomajo super sem sije večen ukaz. Čežej prevečno je mi zejšel pogledr zožni in vse, ker je drugačno. Je spet prostor. Mislim krazna prihvaćam večen se kako je tja mama vzgala, pa kakoj mene moja pah za 10 let zakret.

SPEAKER_00 1:12:33

Super, hvaliti fla.