Sara Aranel - 8 letnih prehodov in pomen ritualov

V tej epizodi Anima Collective gostim antropologinjo, prevajalko starodavnih znanj v sodobni jezik in študentko telesno orientirane psihoterapije Saro Aranel.

Pogovarjava se o tem, kaj smo kot družba izgubili, ko smo se oddaljili od naravnih ritmov, ritualov in občutka pripadnosti – ter zakaj se prav zdaj toliko ljudi ponovno obrača k starim modrostim.

Raziskujeva osem letnih prehodov in njihovo simboliko, pomen ritualov v sodobnem življenju, odnos med telesom in duhovnostjo ter zakaj so občutek čudenja, stik z naravo in majhni vsakodnevni obredi lahko močna opora našemu živčnemu sistemu.

Dotakneva se tudi vprašanj skupnosti, individualizma, predniških tradicij, ženskih praks, telesnosti, psihologije in tega, kako ločiti bistvo starodavnih učenj od njihove romantizirane podobe.

To ni pogovor o vračanju v preteklost. Je povabilo, da se ponovno spomnimo modrosti, ki nam lahko pomaga živeti bolj prisotno, bolj povezano in bolj v skladu z ritmi življenja.

Če si želiš globljega razumevanja naravnih ciklov, ritualov in odnosa do sebe, je ta epizoda zate.

0:00 - Uvod in predstavitev Sare Aranel
0:33 - Modrosti letnega cikla in osem praznikov
2:28 - Kaj Saro trenutno fascinira
3:31 - Nevidne povezave in znanost
6:38 - Opora v skupnosti in medsebojna povezanost
7:39 - Kaj smo kot družba pozabili
8:42 - Osem obdobij letnega cikla
10:29 - Lunasa: praznik skupnosti in žetve
14:25 - Osebni ritual in poroka na Krku
17:01 - Moč ritualov v sekularni družbi
19:56 - Zakaj se moramo spraševati o svojih navadah
21:02 - Potrošništvo in praznina praznikov
22:19 - Modrost o osebni spremembi
24:49 - Selektivnost in zavestna distrakcija
28:14 - Češnja in stanje čudenja
31:53 - Narava, inteligenca in substance
33:16 - Sveti odnos do rastlin učiteljic
35:07 - Človek in narava
39:52 - Narava upravlja družbo
46:12 - Zgodovina čarovnic in modrih žensk
55:31 - Beltane in starodavni koledarji
1:01:24 - Telesnost in čutnost Beltane-a
1:04:25 - Šukra, Venera in polarnost energij
1:06:54 - Pregled letnega cikla - druga polovica leta
1:12:35 - Imbolc: rojstvo svetlobe
1:15:48 - Ostara in energija mladenke
1:19:14 - Sanje in osebni smisel
1:19:36 - Kje najti Saro
1:25:00 - Zaključek in zahvala

Več o Sarinem ustvarjanju si lahko pogledaš na njeni spletni strani: https://shorturl.at/VYBUU

Najdeš jo tudi na socialnih omrežjih:
FACEBOOK:   / sara.aranel.7 
INSTAGRAM:   / aranelsara 

Sara je za nas pripravila tudi knjižico, kjer te podrobneje pelje v razumevanje letnih ciklov in ritualov, ki sovpadajo z energijo pripradajočega obdobja.
Knjižico si lahko brezplačno preneseš tukaj: https://shorturl.at/wJalH

Hvala za tvojo pozornost.

Transcript

SPEAKER_00 0:00

Dobrodo podcast do Anima kolegtiv. V današnji epidi je z mano Sara Ranil. Sara je po izobraznih antropologija in sic tudi strasna raziskalka osega starodavnega, ter pa prevalka, v nam razumljiv jezik, ki je aktualan za sodobni čast v katerem smo in živimo. Sara je tudi študendka, desno orientirane psihoterapije. Tako da obstvu vse te stvari zelo zanimivo, skupaj povezan. Sara govorima o modrostih letnega cikla, o osnih praznikih, ki zaznamujejo letni cikli, in po kateri so naši starodavni predniki živeli in se ozirali tim kvalitetam teh obdobij in tega cikla, za, da so bistvu našli razumem tega, zakaj se jim dogaja v življenju in kako bistvu vse podpreti pri samih prihodih. Govor tudi o ritualih, zakaj so pomembni za človeka in kako si lahko bistvu nam ritale za sebe, da ne bodo speti pač nekaj stvari, ki jih moramo narediti in iz mishega od klokavanja tesko, ampak izmeda, ki je bos prav za nas. Epizoda je zelo zanimiva in nam tihojoče tako da te vim, da prisluš v sebi. Hajo, da nam odgranjala te prižnosti pa pozabljeni modriti. Kdaj vesel po gau.

SPEAKER_04 1:48

Žimo, ka se te stvar uja in res naj lahko zgleda ta svet groz in strah in kaj se dogajo resej predvarili da tudi obstaja.

SPEAKER_05 2:03

Ampak na drugih strani pa topen in resem tako hitrega in globokega in aftičnega prebujanja. Tih pravidnih stvari, ki jih imamo v sebi in oruh sebe in se mi zdi za tako resnoče.

SPEAKER_04 2:25

Resiljem časih živimo.

SPEAKER_00 2:27

Ker sem vovšala za začekno fascinanče mo se čudiš. Ampak bišel sam. Krat odgovorila, si začala mojo pršanje. Všechno prepojene, v živo če.

SPEAKER_05 2:48

Mislim, da so to en take buhu new age za deve kamika energija pa. Ampak mi resnično smo bili ustvarjen. Mi smo samo dva, več flat surfice in pač samo taka mrtva površina. Ampak smo stvarani kot enkompleksna vidja znotraj enga zelo kompleksnega sistema. In dejanko tudi znast vidno bolj to spoznavati pač niso stvar koen značne. Ampak to te stvari, da so neke nevidne poveci so zelo razni.

SPEAKER_04 3:31

In prihajamo iz različnih kancov do ishpoznan.

SPEAKER_05 3:37

Da pač nekdo mogoče začuti, nekdo izmeril, nekdo razmišče, in posma na koncu si je respu.

SPEAKER_04 3:48

Poč moguče smo različnih potih. Prišli do tega, ker smo si tudi različeni in hvala Bogu, da hodno po različnih poth.

SPEAKER_05 3:56

Ampak na koncu vse tako lepo deluje med sabo. Tako kar v resolju niče planet se boš tako gibl in ti se boš tako gibel zar tega, da se ne bo sta zaletela, pa da bo vse funkcionirala. Stujejo same po sebi, ker imajo med sabo, neko harmonijo in neko inteligenzo. In vi ljudi smo tako ujeti v to, da moramo vse videti vse moramo premisel. Vsebno se mormo naučiti. Ampak en stor se raznično lahko same zgodijo je pro.

SPEAKER_04 4:40

Ocish mače. Nikš ne priden čveč kot zakno samenho pa ni pošto in te vrš z več zdaj zla.

SPEAKER_05 4:54

Ampak je inteligencija tam. In mi smeligence. In to je tako narlo. Obenem humblich namega slovenskega izrada za to. Ampak iztočasno je to vse mogu. In to memarje so knače življenja, da ti lahko vestku, danček tak mehnosti, ki nicht so najpnenben. Ampak na mano je še tuk nečas velikega inčega. Opa tudi svoje logo znotraj tega, ki je tudi pomenben, tako kar do svega druga bitja. In je tudi ta osobna včina. A je to res čovito. Da mogoče navdi nasprotojoče stvari, da živamo izčasno in obe nas napolnuje in da je za smisel, inhej, da tem življenju na temetu točen lepote.

SPEAKER_00 6:06

Lepo je biti priče tjem optimizmu.

SPEAKER_05 6:11

Nismer optimističen. Včasih vides doga krok te moj book, kaj je grima. Ampak mi imamo cel spektr doživanja in tudi to je del te inteligencije, da si lahko mač težke dneve in težka obdobja in lahko prideš do te čveč. Ampak na drugi strani je pa več tudi drugi polki pa resčen čolvi. In še čovita stvar da smo ustrani za to, da nismo sami. In da lahko en drugo podelimo, neko drugo družetje, nek drugo spoznanje. In se med sabo dopoje. Tako če si v tekem trenutku v nekem zelo rudljiv položaj je lahko zdravten nekdo, ki je mogoče dati o naslično pa raljiv položaj, bo je ti lahko opora. In je spedik vrejeno, da nerabš vsega nos. Nebeš biti sam v veselji in abeš biti sam žasti. Inau.

SPEAKER_00 7:30

Vejajo. Naj bamej. In kajesto kot antropologni pač po zobrazbi, ko besto poznaš, običaje in kako so ljudi včasih živili, kako ljudi živimo danes. Kaj vistu za znava, da smo pozabili v naši družbi ali da se zdaj na novo prebuja. Vakšnih času živimo. Kaj je stvar za popje v prihodnost.

SPEAKER_05 8:16

Ndušujem se nad temi stvari. K se vedno bolj prepoznale, da so z miselni, pa si nekočali. In na prvi pogled lahko zgledajo bolj preprost, ampak so resmi učinkovite. Recimo, je tudi kot delam z ženskami, veliki meri delam z letnim sikom. Znotraj tega letnega cikla je osam obdobij. Nekateri bi zde temu rekli, da to kot neko neo pogansko givanje, j ne želim klasificirati kot nič. Me se zdi najbolj smiselna, da se učimo od usega in od vseh, ker so bili tudi na učenji. Mi sem zgrajeni ljudi na način, da se lahko učimo en druga in da se na tak način pogatimo. In da pobiramo ti ste koške kar so za nas smilni in uporabni. Mogoče v danem trenutku mogoče za cilo živanje, kot karkol. In torej, ta stikel leta označuje osem točk. To sta dva. Ekvinokcija, dva sustricija in omesne točke med akvinokcijem in stijem, tako da je obvisno osam praznikov in oskih med praznikov označuje eno obdobje v letu. In na te praznik oziroma obdobje skrajda na obdobja, ker se mi zdi, da se kosto velik več lahko načino. Kur pa samo en dan priznemo in grema naprej v nekino, so vezani različni pojmi. Osak del leta u nas odpira neka način delovanja, razmišljanja, doživanja, čutanja karkol. In nas sko lepo usmerja skozi leto. In logično je sem še danes, če mamamik praznih, ga ponav beležimo z nekimi praksami. In kogledaš, kako so ljudje skoč praznovanje obdobja ozirke ključne točke v letnem ciklu, tak mislati prakse od zad. Me recimo, prvega avgusta se praznuje praznik lunada in to je praznik skupnosti. In mi danes še tako zelo ramo spes poznati pojem skupnosti zar tega, ker smo zelo individualizam in to ni slabo. Zar tega, karmo zgrajeno in eno in drugo plat sebe. In plati je individualna in se zna umakant in z n sebe začutati in ve je za to osado smilno, autentično, porabna, potporno. Obenem pa smo tudi biološko in psihološko zgrajeni kot biti skupnosti. Mi fizično ne moramo preživeti bre skupnosti. Nato plno pa u zadem času z pozil. In imamo praznik, ki dejanska nasla je prvi praznik žetve. A nek takrat pač prve, te žitalci zujajo in se pobira pridelke. In to se je skošče izkuti, ti nisi sam posej in požijel in shranu. To so si skupaj delati. In so bsimi, ki so to posmele. In so blepedi, ki so to posmremle. In so bli običaj, recimo menj fooli običaj, da se izprve molje prve žita, se speče kh. In ta kuh se razdeli na to koško konkur je članov skupnosti. In to nas na simbolni ranni, nas umnišča nekam v nek prostor, kjer ni smali. Ampak če mi vemo da vvistu je to praznik skupnosti in žitve, mi lahko v svojem živanju nadimo na kakrčen kol način. Nabo si reproducirati običaj, ki ga je nekdo drug delel in ga ti ne čudeš. Recimo, živim v 2026 in namčejo.

SPEAKER_04 12:26

Je normale, da ne bom pozela žila in pojedila khuhaj, kam bo nredn. Ampak lahko ne vimam ni. Mar si do nas nima ni. Vaktuje tu ne. Ampak želim tam skupnost. Teď če živim z miljevskega mesta in pa živimo na popolno drugačen način.

SPEAKER_05 12:55

Lahor na primer. Nlikam neko sliko in jo razrežem na to koško koritih članov moje skupnosti in lahko te koške tudi na drug konec veta pošlem, ker realno danes živimo v svetu, kjer smo globalno povezani in moguče imaš vseh članov svoje skupnosti, niti krne, nčne, neposredno v svoji bližini. In zde ta tekna stavanka, ki si jo samoj stvarno, bo mogče po celem svetu, se razšila, ampak bo na simbolni ranni povezala tho skupnost. Da mi vedemo, kaj nam obrivedujejo te delski liete. In kater kam v si ter najbolj bazne stvari, ti ste područje življenja, kam nam usmerajo pozornost, in pa to lahko nadim na kakršnek. Naravno tudi, ker so pred 340 letnih tela. In mogu danes če druga živimo in to redu življenje se razvija, želenja se bo vedno razvila v njegovem primarnem zapisu. Ampak je, da občas imamo mito modrst, ki je vzaj, in jo templiamo na kakršan konečen živimo. In tako da se bomje sprte počila. Da bi. To pa sam drži, da sem v tom opoče.

SPEAKER_00 14:31

Tak to ritual je čuti, povrhu ukušno, da so se povočila zama. Fejme rifali. Nem točen vezila, kajel sem za visku firme čutan. Nej lepo recimo za neko, kar je tam se počut in lepo, ampak. Nikedu in je zdaj. Kaj je zdaj je iz den. Visto, popečka so nadila vekne retrinza, vesno je na cijelo družbo in smo šli na krke smo bličnej mo resče doju posedu. In slovenska družina, ki je koš dušo fusca, visto u svetu renovirali stareknijne hiše groce. Enijske potriš. Osem potpornih takih kamnih. Kso vvisto pač predstavljali vsem področje toga življenja. Tako bi so naslo držajo. In poj tudi pač visto vse člane in neskupnosti, naj vas vam nekak angažirali z različne stvari, in solar nieljem enjeci pač prebrali polniku. Besto pač fla po inbla na koncu res. Za vse koresnij za vse hranil.

SPEAKER_05 16:09

In to pa stanes v bloknem zapisu. In to je moč rituala inje smo ritualna biti. In v naši seklarni družbi sem to zelo pozabali. In jsem blavgojena popolnoma ne religiozna. Nekar se nisam počutila odobno, da bi se z način identificirala. To sem pa zde s tem pripadam. To pač ni autentično mo. In tudi sem, da sem se koz življenje tokrat spremenila, da bi se zelo težko samo za enho skupnost identificirala za tivljenje in biče temuje pripadam in to. Ampak vidno bolj pa spoznavam, kako zelo pomembni so rituali za nas. In to se resno zavešča. Zadam času se tudi raziskav zja na temu. Nekaj, če pomisleš, ko si ti članek religije, ti vvis, že odrasče z nekim zelo bogatim naborom ritualov, ki te sidrajo, ki te sidrajo v letnem ciklu, ki te sidrajo v nekih prihodih, ki te sidrajo v neko skupnost, ki ti dajo občak stabilnosti, pripadnosti, varnosti smila. Večinoma pač za religiozne običaje, tudi dajo ta občak, nečesa višega. In ljudi to radno. Ljudje pač nismo samolot se vrem racionalno, za neki odločal, ali nekam raziskali karku mi naravno težimo k nečem, kar je višega od nas. Pač koji. Pogosto zdej v te sodni družbi, to hočemo nekak zabisati, da to pačno sen bo te stvari, ampak zmir nasilja. Težna daš z nečim, kar je nam doje, kar odpila za nek več, kar, kar ti je mogoče tudi neko smer.

SPEAKER_00 18:17

Krškuš ljudi govorim pač neko man strim. Kliš ljudi, kako gremo za te praznike in kaj postel po praznikov, pač vse pač potrošnično naravno. In vsi se na koncutijo praze in teh praznik. Zakej nine povez neko simboliko ozjo z neko sporočilnosti in slodm, z kateri misli u dan.

SPEAKER_05 18:49

Rejo jsem predveti. Da ni bil velika noč ali božič, kar ni izhajati iz starodavnih praznikov. Všvedko. In nek drug praznek, kršanskih bil, in sem šla z družbo v cerko. Pač nekaj kratko življenje samla, sem prisustovala tudi tim krkvenim obredom, ker me zanimajo te stvari. Ampak za te praznek, dotičen sam je vprašala reskr več ljudi, ki so kristjani in so odraščali in ose. Kaj bihh smysl tega praznika, iz kje izhaja zakaj gre tem prazniku in niti en njih minga razložiti. Sem kako lahko nekaš in nečem sladišče sph na večer, zakaj gre, in to je ta problem. Ljudje se načas naučijo od svojih prednikov in to pače zar tega, ker so to delale že generacije pred nami in se ne spočujejo tem. Ja zjamb da ljudje bi se morala prekliet več. Sploh v tem zelo kompleksnem svetu. Zakaj delamo stvari, ki jih delamo, kaj man pomenijo, kakšen efekt imajo premen. Zaraj še takrat lahko pridemo do svojih tih jednih prednot, ki nasmerajo v življenje. Nedne vnoti so zelo pomembne. Z tega, da ti veš, ko prideš na neka razpotja in velikrat se znemo na razpothern, zakaj greš po ene poti ne po drugi poti, in katera po podprla in katera poti bo lahko potencijal na danjši rog privedla do načesa, karbo za te vredu, ali za tvo družino ali za tvojnost elkokrkol. In mi ramo vvisno te vaj osnovne pome, meč kam razčišče, zar tega, da nas ne prepava kar tako sem pa. In polčeti slediš samo na slipo, nečemo pa zhitro zapadeš vem nek praznik, ki pride enkrat na leto in ja takrat si gremo v trgovine in na kupno milijone stvari, zar tega, ki je mogoče obsajem tistem trenutku začutemo nek roš tistih hormonov, ki nas mečka razvesijo, pol pa pač gremo nazaj, visto neko prazo rino. Zar tega pol pride do tega rezultata Kiršno imamo, zakaj je zdajme. Ampak je pašten ka lučke, pa lahko pačam. In tukaj po pademo kot te neke vrednote, neke okolice in jih pač najlažje preze. In trenutno imeti, lastiti si in je velika vnota v druž. Zakšno rezultati. Deli po drugo prašanje. Zar tega bi sem morali pomaj velik, prešrat. Tut ko ti prideš do nekega zaključka per se. Ni nač narobe, če se še naprej prejšuješ gladi tega in moguče na enni točki, tudi gotoviš ni več aventično zme. To ni naš slaga. Hala bohu, razvij si se v tem času. In Ker sem prebrala in flušno modrist, mislim, da nekega abbižinska staroselca, ki je rekel, da je neke najhujšega, kar se lahko človeku zgodi, da se pogleda v razporno približno 10. let in gotovi, da sam spremeno. Kerko, time wasted. Kaj si delal teh deset let. Pa ne rečen, da bi se skosmala, skozi neko revolucijo družiti. Ampak marpa se speniš, moguče dozorš, moguče, kaj spoznaš, preče do nekega ovde, do izkušen v teh desetih. Zeržiamče kamljeno za teh deset let.

SPEAKER_00 23:03

Ampak viš včasih moguče ljudi speti. K so že doskal dance po moje govorili ovezavih s pretostjo. Rimo so sedeli za mizo na leh pa je vmisto tomila še dan. Frada na fel sedem. Velka reče mi sedem. In majhna smlik, poko sm. In še viski nadem tam na tih. Zakaj za mi sedimo nam je lahko do pač ljudi namajo čemč inpak še in takvi nomen bištu, tudi nimajo televizije. Nimajo tehnologijen in visto sedijo nive in pred svoje hiš inazuje, kako sveti, kako brodi in obbesto so spremembe. Spremembe in seven. Če zdajde inimaš, ok. Si novih pramena. Več ne govorimo o teh spremembah, ampak veliko notan sprememba. Danes včas, te spremem los izneš, ker bi smo lahko televizijo in v bistov nekaj umice.

SPEAKER_05 24:10

Sem resilien, da tudi danes lahko hitre zapademo za, da smo overwhelmed od vse kaj. Dones se spremembe dogajajo. Rez norro hitro in barikem razpom. To so resti ste revolucionarne spremembe lahko namem enkrat na leto, pride nekaj karci svetel. In to šejen je za nas šokantno. In je zelo težko se noseti to veliko intenziteto doživeti, in moraš biti karektivan pri tem. Če je mu dovoliš prida blizu te. Kaj pa za katere stor pa rečeš, to ni moja zgodba, ali pa to ni za biti, pri kateri želim prisustovati. Ker ne moramo presem. Je treba biti zelo zavesen in zelo pozoren. Kaj je moja zgodba, kaj je moja zgodba. In to ni naš sloga. Niti ohti semno je tam nekem lipem, pričnem z svojim svetom, pa svet je drugačen. Pač to pomenh odgovornost do sebe. Ker preprosto imamo takih energijskih in fizničnih kapacitet, da bi smogal sen, kar se dogaja. In včasih je to kršno stvar nam pogledam in pačniam televizije, pa grem na internet, pa kršno stvar, poglej sam za, ki družna inlipa. Za mojo doprobito pomembno. Zar tega, ker se je stvaram, obdalmi, ki me dejan soprej, včasih tudi kašne stvari na internetu. Ampak to da se pa večen zavedno sameskaš, to pa je pol mogoče dober mal pogledati. Zakaj?

SPEAKER_00 26:06

Kaj se danskel compulsivan način pogleda, da se izobražuje, da se sprosče na tane. Včasih to zavedan distrakcija, kar je vist terapietske učenic.

SPEAKER_05 26:21

Definitivno. Ker mal lepe barve in lipe in. Sempre žan filmov sem prav gotovila želim gledati samem zar tega, ker vem dačen konec. Nimaš kapacitet, za zdaj en strce parajo zadavamo. Pač je. In čema li barve. Torej, anekso te filtri in to in tipe barve so to manje res regenirati zotraj. Pa da so po možnosti šešne posnetki, kajšnih lepih pokrajin, inhesky. Več tako srečna sem, in grem z nekim dobrim priko naprej. In je to v tem trenutku mačkam potpr, da imam zdaj, neke osebne, energije in psihične kapacitete, da grem v neko drugo svojo življenko zgodbo. In to je ok, če prepoznaš, da telo pot pre na tak način, da bo zadi res delajne. Hvala bohu, da veš, kater so testi tji način, da se mogoče včasih tudi na hitrco moraš podegati z česan. Včasih ti lahko v enem dnevu neke f težke stvari pridejo in ti davaš mehanizme, neka urodja, injče ta prihoda, to box. Da maš svoj pakek orodi za katere veš da te bo podpala. In so lahko ene stvar respel. In tudi recimo če gledaš na naših prednikih. In stvar sam je res zelo semel in resnic, če gledaš za psihološko, hormonsko, deluje. Recimo si rekla za tisko češn. Ta češno obvisno niha večen. Zatem ker ta češna, če za res namenš pozornost, je velika verjetnost, da bo v te zbudila stanje čudenja. Ker ti sta češna zaveteti. Pač prav nadu, kaj bičest mnoli, so manje fel šeč. In sem šla v blah samila neke otrav. In sem tam na poljanah sem vela eno mnolijo ogromna je in polna je svetov. Pače sem reset minut sem stala po magnolijo in sem jo ogledala. Sla tam na pluniku in ljudi so mi hodili in pa starši pospastil riječ. V tej trenutku sem plaje v stanju čudenja. Te pač to po angliško o misleš, ko si vstano čuden resče. In zdaj je dejanko tudi neurološko, hormonsko nas vseh področjih in tudi razkave kažejo kakšne efekti na nas. To je obvisto stanje, ki nas odpre. Notranje nas odpre za stik z človekom z ničnim znanjem. Nimaš več tog samo nas, ampak si bolj bolj odpr za povezanje. Velik bolj si handel. In zelo sprašajo hormone, ki regenerira, torej zmanjšajo netne procese v tesu. Tako da veš tače no ni karmi. In če pomisleš, kol je bilo visto tudi tega obredja skos, kar je bilo krok ravno tega, da mi doživamo stanje čudenja. Ne bi zelo pokazale, stanje čudenja te privede do približno podobnih procesov, kot določeni psihadelov. Kej nam je biti na nečem, večje po kombiniras. Je vprašanja odvisnosti pačing pač nekaj dočas biti odvisan od stvari za te kar pa so že drugi mekanizmi zaraven. Pautno ne zanikam. Psihadeliki so lahko učinkovite stvari. In vedno se jih poč tudi v terapijah, uradnih terapijah uporablja, in sem vesela, da so znova obudili te razkave. Pač so vse, teh je bil resmočen. Po je bombi sprepedano, za se pa speti to buja, in je fber. Ker nam na naven način. Mi imamo tudi del našega živčavja pa formov ka zaproviže pač recimo kambinoidni sistem, kar rabi dejansko tudi te substancije in da ti rabač dejtu nam, kad karkol. Ampak dejansko morati v del svoje biologije. In ima svoj učenik in svoj pomen, ki je res pomenben. In se mi zdi veliko, da se uporablja neke naravne stvari, ki majjo svojo inteligencio. K, kar umetnega nima inteligencije. Kar naravnega veka morati in ve kaj moranja našega sistem. In to dank je neker receptorje za kaj tak naravno resma inteligenza. In se tudi, da nam tudi na obnavljajo te substancije, nose nekega kam, tako je cima. Ves, da naprej, konopla, je zelo koristna za odrasla ljudi. Za ljudje, torej za mlajše ljudi, ki nimajo šebilih možganov. Toraj vs 25, je velika možnost, velike možnosti, da se bo to razvila v šizofrini. In je velikih primerov zar tega, ker system še ni pripravljena to. Treba biti zelo zavrsten. Uraditi. Pred sem pa se moram zavedati, da to so v zgodovini človeštva so le to najbolj svetne razline. To so braslene učiteljice. Recimo, ava je mama. To ni ken, to je mama, ki te bo načila najbolj globok lije. In ti boš krmalke in tudi naprej ne bišlo krko malo zpak to vzameš namenom, uzameš iz stanje globoke poznosti, da ti prihajš v stik z neko močno zavestjo. In recimo za določene stvari res profesionalno vvaril s tim biti, ker to so bja. Češ košljivo pristov te bopel v nekih svojih poteh. Najdo bekam te bo prepare. V vseh teh. Nekar si naslovili, vedno ta odnos, je spenben. In po tvojem obredju, in par biti, s katerim deluješ, in pri odnoso do samega sebi do življenja, vedno tiski izhajš. Ker ti prideš, karka prideš v trgovino, pa mašte prodajko predsako. A si vrste pač našel, co mi greš, pa nasiljem, greje vrste volkij, pa zakam vstuk v tej kolonij, pa zakaj ne zhritajo vsega, kako karme paš, ali prideš par dan in kaksa reče. To efek zelo drugačen.

SPEAKER_00 34:38

Venja v oblasti. Se pozala v družbi, inploh. Zaveda, myhne dejanja.

SPEAKER_05 34:48

Resso lahko malinko. Uredi naša dejanja v sakosne življenju. Nara, biti delam kole z ženami. Pa velik po pridejo ljudi pa živijo. Velik zdi počen in konkretno stvar, kaj je nardi pače. Vzem si čas, doživiščen. Vzem si čas. Zaj najluvš skodilico. In notar me najlučko pijačo. Zdaj sem tri minutine časa. Ampak je zram, neke bolj učinkoviti. Ammač in kapacitete za nekega in nekem kar čas za priprave, pa boala plačati pa in kolega, kakrat življen siho. Resče za. Si greš včasih na reči super in ramo tudi tak in veliko stvari. Ampak vsakne življenju ramo mehne stvari. Nsem dosela, da ritual je.

SPEAKER_00 36:01

In ti broti je preprat. To je ritual z liven.

SPEAKER_05 36:13

Vse tako ritual, in danes som že pa ritual danos. Zdaj sem si prepravila, to je moj adenizm, my najlepših ritualov, in timp zar tega, ker bi moral, ker bi fizično razbila.

SPEAKER_04 36:32

Ne deluje na to in nikdaj sem prišla do stanje odvisnosti, tudi tak, kaj sem pokrala na dan popi.

SPEAKER_05 36:39

Jest to pijem za te, ker miši, ker si je zdaj to tam čas in ker mi je to učeč. Ker mi je to finat, ki tople zadajo zjutraj, si pripravite, popiti in kohati in bi tesem. Če samo pomenuje, da je stes, kako bodiš. In da mešeš, tak misel spustiš vej sem kristale vede. To je že rival. In pa sem prišla v lublano, sem se bi lahko kerko parkala. Ampak sem parko tiče v oblasti, zar tem, ker vam spomin vezanje na to. V ti volju parkiram ka na terapijo v centru, in je mojo bred, da se skustiv z prihodom in opazuje mestov sebe. In se počejem, kaj čas se ostavam, v tejene knigarni. In grem večer pregleda knjige. Ker je že samo ven v knigarni domoč, knjige sameme tisto območe varnosti. Danes sem parkala na drugem koncu planja, kjer sem včasih delala. In sem delala kot učitelj, in tam smo blizki velikati v inem parku. In je vedno skist park in za par trenutko postujem in se samo spomnil, kako smo tam sedeli in se igral in delali une stvari in se hihitali nam je bripe. To so rituali. In to vse zapiševate. In to do besedno tjo nerologijo, da ti to privlaš v svoje življenje. Mi smo njeni za to. Naši možgani se vrčas programirajo za to, kar mi rademo. Možgani so zelo nečni. On jih govoriti kolej to ni. Toma moguče delati. Ampak bo rečno pomembno. Torej, se bo programirali zato imamo da veselno center za te možgan, ki se programira, da ti ospredje to, če pozornost na mije. Če pozornost nameneš nekim domen glum zadeva, ti bo tudi najlo uspredje. Ti bo potrjevali znam?

SPEAKER_04 39:16

Velik del kako neurološko delujeme. Ne moramo biti nati desmami. Z kamen z remi z rožicami in zvezami z samismo del tega mi sem samo en delčeg usega tega.

SPEAKER_00 40:17

In smart in zde žrtve narave, mi sem ne vem, z da kakšej velik na človeške psihologije. Par sami zapademo v neko zdravje vedenja, toksične odnose. To eksploatacijo narave. Kostu namej gospodar, te prejemljive narave. Ampak je srečen naravno so mislim na neke silen, ki delujejo znotri osega tega materialnega videga. In tako sem velika razmišljan, kaj pač ta tendencija, pač, kaj ustvarja družba. Pač družba, neki umetnega in je to del naravno to del narav zaradi, ker. Vesmo ni posamezniki, in prepriden za neko inteligenzo, pač jo lahko tudi eksploitač, ne korističe ali osmerjač. In sem tako vejš ta neka pomnižnost do naravni in vistu radnost, kako pač ni kot člčka biti deluje. Da uesli lahko osvobajo, ali osvobajo ali učijo temu kako nam biti divčne terde.

SPEAKER_05 41:42

Lahko bi pojem, da smo lahko žrtev tega. Ampak recimo, za samto, da bodo poslušalci razumeli kontekst mil za te verjetno živja, da si študen, orientiran psihoterija, je sem dva suka. Da bo vedel, o čem govoriti. Torej, menj je tako učovito spoznanje tekom tega štije zelo hitrš na prvem letniku ko začneš poznati visto te naše mehanizme. Zaj mi velikrat govorimo o tem, da malo nekran izrošč in te stvari. Ampak to kaj smo mi zgradilo kru tega. Tamar si kašna stvar na prvi pogled je lahko zelo negativna. In smo lahko temeru kot nekaj žrtve nekega, co situacij. Ampak po drugih stranih pa res normezing da en mehhan orok sploh nbližan formiran. Kše lebian lahko intelektualno karislo pa se vloče za nekel karkol ojene mekanizme, ki bomjo mogoče preživje. In da bo na nek način šzi lahko zelo grozne situacije, ker en ljudi pačemo zelo grozne situacije, v kateri odračajo, in da na nek način ti sebe formirraš in lahko funkcioniraš in odrasteš. Ašna inteligencija nave življenja, da bo vse nardila za to, da bo nam v nek način se formiral in funkcionira in vival. Absolutno je smelno, da če na neki točki prepoznaš, da te nekaj ne služi več nekočje. Zdaj je mogoče ne več. Da začneš okrog tega delati, da mogoče kakšne stvari razreh laš, transformiraš. Ali pa umestič na drugačen način. Ampak na koncu, kar sem je z resve ukazila. Večinoma na koncu vidre osniv vse stvari. Teke moče večjo neko obliko, kjer ti lahko služijo. Lah načen. Ja sam bila naje točki v svojih terapijah sam ima enček, kokr damam znotraj sebe, tako vertikal po centru svojega telesa, da vam neko energetsko tako zarjavilo trdo železo štengo. Ne dovoljna, da bi imela neko fleksibilnost v svojem telesu, v svojem doživanju stvari v svojem izraženju. Na nek energetski radni tanika, šanga kamene, full ovvira. In z lahko razumem, od ko izhaja, zakaj se to zgodil, zaradi odračanja. Blabla. Vse te stvari lahko, več mentalno razumem. In motiz je vihre, ta šang resna živce. Pač jo treba zdaj zrahlati in nekod pravim karkol. In pa sem šlač sko svoj proces, nekega spoznavanja sebe. Pač se nišku pač v terapijah, ki je to polsešel kru tega in kajš. In ko šlo tudi pol. Od tega, sem je svetla in terapij. Semedko zavisno, da bi se povezala z šangom, pa si smetne, ki vama zavesti inla in sem poznala, že je to šanga je in zavedno. Verjetno bo majje smrti. Ampak ta šta tanga medi je to tenden. Ni sam zaravita in zupada in rigidna, in ne uvira, inviso, da je neko struktura, ni centrira vase in oblasti, da grej. Vpiso nasto funkcije. Nam vedem, aby tudi začali. Nakonci karti je badašku sloš. Kichi zdaj žrtve, ki nismi in je slavka, kaj je nekr. Večina tih storma in funkcije.

SPEAKER_00 46:43

Močem si je zdajem razlam, ampak sem povijela, da obvisno naravila družbo in da družbo odla narav. In recimo tudi kakršne o te stvari. Zako kmis se mi zdi, da ljudi zoradi varje, da je narava dober. In da je narava samo dobra. In čeznavamo sinčnih plati. In obviso tudi te tendencij, ki jih vijo to družba, kot tak, so pa že narave. Doktor časa pače stvari, in tak vmisto žrtve, dokler časa stvar, ne zavedajo. Se ne bi zdaj fla to psikologijo. Pa se mi zdi da mačko neko zakladnico drugih storik mane, pa pačejan vse banajo, mislem. Današi pačko površinesko posed mal. Bes sem moči nazaj k našim prednikom, tako rivalom, pa tim praznikom po vvisu in prihodom, pa tim zadavam do.

SPEAKER_05 47:46

Ja si začen v naših prednikih si večana misla, že to modri, in so veliko popnijen in gremo na zajtek mne. In tudi vakoh prakse iz pretklosti ni kul. Marsi plahtu besedu tradicijama mi food in zdaj obujamo tradicije. In vse, kar je starga, je božati, ne. Ker je stvari dan so bli zelo škodlive. Recimo, obrazovanje, del tradicije. Nem če pamet. Zato pravem vsako stvar premisli. Prezpreci. A to še ure, je še potnorne, še smisalo, a še deluje za nas danes. In to naši predniki niso popolni. Kej ko so bli kokrni dočas. Bes razumel z drugimi samami. S večino verjetno, bi najprej moral splohti jezik najak. K se resnično ne zavedamo, kako zelo drugačen duh časa je bil še let nazaj. Kajše 20500 let nazaj. Mi si mi prebližan, da moramo predstavljati, iz kje so oni izhajali, kako soh doživali stvari, kako so videl ta svet, kako so razumej življenje. Remo, da mi danes v tako zelo individualnem kontekstu delujemo na tem. So prik v individualizmu, ko ker smo mi danes. Amatično za sabo čez druge prednode, čez drug način delovanja potegne. Zega sam zelo pogosto ne zavedamo. Čealnost tvega življenja program čerovnice in svečenice. In že recimo kaj dan so vse inse to zelo zomantizirano. Čorovnice, je tako zelo širok in mi sphene razumemo, v kaj to sph pomen. In to ka govorijo ja naše prednice čarovnice. Mi sph ne moramo prida do tega nekega skupnega konzenza, visto, kaj čarovnica sph pomeni. Takšna uroga je to v družbi, in to recimo za čolnice. Z godovinarje bojo zasveto trdi da čolnij bloh. So bičajne žene. So običajne žene. Ampak po drugi strani. Pa mi mamamo recimo, mislim, da je in island, je muzej čovništva, mi se zdaj u cansk. In recimo foji, zanim stvari tudi na Instagramu. In recimo majo on tudi shranjene do besedno kakarje, personal grimbar, da vse pač rom ljudje, tako ženske kot moški, so lahko samo vstriko karte, svoje dnevni, ker so baj zapisani roki za vsakdanji uporab. In recimo šeti na primer, mi je govorilo, kako čes normalno nekoč v njihovi pasti. Da je bila vsa je ena ženska, ta ni modra ženska, ki poznati rituale in roroke. Če si mečem na oče namem zrbom prišla in to požela in neki tako zano. To bi sto čovniška praksa. Tako mi obejšku sphemo razjasnih zdaj, kaj to sph pomen. A zdaj čarovnice so obstajne, nisam obstajni a tako običajnega v drubi, da pač sem neke poznane praksi za določen. Recimo, ko so se ustanovile prve univerze. Vih univerzah mislim, da bi najprej pravo pa teologija, pa mislim, da je bila na vengo kar astronomija. To bilo zelo oprne na borne tega, kar so se učil. Pa medicina se polta smrt. Je medicina zelo dolg, zpoštovan poč sem morro dočekati in pač si bilje in to je bilo to preveč umano deleto, tudi spoškljivo.

SPEAKER_04 52:16

Štenti medicine so se velikman učil dejansko o tem o rožicah in napetnih in teh, ki dejan tudi biološko lahko pomagajo, in so se velik več učil o rojih in zaklinjanju in molitvi in dah pomagal.

SPEAKER_05 52:36

Ker to vse še zelo prepleten. Vele. Te modre žene, ki so poznale rože, ki so znalejih posveš pravne, tinture in take strane. Praskih naših prednikov. Nikar ne moramo biti končnih odgovorov, kako je ressi izgleda. Kako so se stvari dejansko uporabljale. Večina naših zgodovine počas nazmerajo stala v tiski neki tanči indo rečenosti. Je zelo težko pačilnih govornice. Moče so temalo susebni pa ni sodila. K zdaj niso ble zapisane. Dan skrem na internetu do besedna lahko skript uzememo v človek iz Amerike in pomovimo stvar. Včasih najem, tudi so tudi tam le par kilometrov preč, se pa nikdarnih sved, ker so bne zgore in so delati često. Želela bi si, da bi mogoče ljudi tudi mal te ki zovom spelj v naše zelo načeno in struktiranano življenje. Da ni treba da vse isti. Ni treba da smo skopa narobbe, kar so šoli zelo. Ampak da je tako moge znam kolzati pa ni ured. Ti si drug človek maš drug kontekst, ude če drugač stvari. In se mi zda, da zelo velik kot ljudi. Jsem opazila te z ženami, da je bila prva naloga v bistvu, da smo porani leto. Da baš večen. Telo samerš. Bej delu recimo, ko si vključila v nek program, kak je pribereš o sega, ka narodiš o praksi, ka pače nardiš posuje. Mihoti rapim potro. Anpak je to reden, kaj je lahko samesmerja, in ko prideš do tega, kakš je nello. A coach rečempe top, tak je povrche neta.

SPEAKER_00 55:14

How je vdu so presne.

SPEAKER_05 55:24

So, beltin is 1. maya ali preach in 1.

SPEAKER_04 55:30

maya, and we zravel, t to ni bilo fixu, kar pače v končeni fazi naso nazad, da je niti ni sočen, ker datum malo danes, ter pačni sem koledarko, kerihama danes, koledarme, zamo.

SPEAKER_05 55:48

Ampak, obistu ne samo sonce, ampak tudi luna. To obviso, o čem govorimo, da se akvi opcije, sorti, pa umesne točke praznuje na sončo koledar. Ma tudi len koledar, ki je bil skozi zgodovino človeštva, zelo enako vreden sonče vemo. Zudes še nekatere skupnosti ma jo še kombiniran. Večin je kombinirana ne samo, nekateri pače se tudi zelo orentira, ampak zran tudi še na sonče. In je zelo izrazito cikličen. Ampak luna še boli razite te mene in na krajš obdobje. In stvar, da recimo marsi kje, se ne bi zde klielka, pa čer kojga praznoval, na recimo nekvi noci fosti ali pač na dučen datum, ampak bi se praznali recimo na prvo polno lu nekcij, na primer. A kovor noč pa to se preračunala. Pridemo do tega, da tudi rečen. Nej takrat ka izaj u redu, če si prega maja, nam vem oš praznik, ampak svetu pa nimaš praznice. Remo zdajme software, ki bo prešel maršloje službi. Nebo šezd stresirati okro tega. Jsem pa krict v službi indo zrcela, pa ni več energijo.

SPEAKER_04 57:23

Veteh energijah bo še nekaj tedna tedna.

SPEAKER_05 57:30

Ploh tak pride sta vročina. Je živela ta počutek.

SPEAKER_04 57:35

Je želi vse neki nekem ufore dva metra nad zemljamo, bo zde mače, tam pluno pačano.

SPEAKER_00 57:43

To je obvisu energije poleti.

SPEAKER_05 57:47

Čeprav poleti se po tem zročilo, se začne zjemnem, torej zmajam, se začne poleti obdobje. Ene kulture so to spremali kot samo zimnsko poljetno obdobje. Rimo, kelso načoma je tam neki, da so, kelti to širok pojem. Kl te začela spoznati, k so mene zlo prigegnili. Graz, recimo in umetnost. Ker si po nas živel. Ampak obem so pa tudi živeli v današni Franciji in še dan izdi, ki je to je šol na britansko otočje, za kar se zdaj najbolj razumej kotska kultura. To so bi zdi visoke kilske kulture recimo.

SPEAKER_00 58:44

Kejno pols kultu.

SPEAKER_05 58:47

To je kompleksno je odvisno na katem področju. Ker ti so šli invešila dolj do Turčije, na primer. Če ti gledaš z zgodovino Banana, na primer, pa z godovino tam vem severne Spani in razliki recimo sploh tam inla Bretanija tis konc, je bila splohna, ta močna kultura. Timo, so belike ženske vodje, so najbolj bogati pridatki v grobavih, so bli v ženskih grobah. Rimo ko je bodika, tudi vojsko vodja. Je vistvu porazla rimsko casarstvo v nam obdobju in so blir.

SPEAKER_04 59:35

Ženska lahko njihala.

SPEAKER_05 59:39

Tako da keska zgodovina je zelo razvil in je zdaj težko govor, kaj je porazilo. Tuta v končni fazi lahko tudi rečemo da ni bila česko ničen zaradi, ker ploh jih Veliki Britaniji in Angi, je vedno bolj spetno ki. Pa tudi Irska, tudi z bato to svojo kesko kulturo, naj sam v kateri obliki. In to življenje se vedno spremenjajo stvari. In narabno mi zde nekem za pakirati enčelco, tudi zdaj pravilno. Ker o katerem obdobju pa govorimo, kaj je pravilno obdobje. Da govorimo o neoletiku, a govorimo o srednem viku, da govorimo o viktorijanski dobi kamer zelo močen pečati še danes na našo kultur, kaj je zdaj to pravilo. Zar tega ni končnih odgovor. Zar tega je vedno tribe, kaj je zame pravilno. Tako da. V bstu vrnemu pač baj in leta, trenutno smo v tem začetku poleti. V bistvu belt in obdobje pogledamo okru sebe. Vse svetir vrtance o mojej potonik, pa to vibrant whlej, tukaj sam zražan vseu. Remaz, sam bila na primskem je jasmin vseči, celo primorska deči. In te je obvisno telesnost, čutnost, spolnost večalno telo. In men je bus prvi od teh starodavnih praznikov, ki sem poznala. Mej tudi potrditi tega, kar sem živa slutil, ampak v duhnih vdahnih darnih sam to zares začutla to je telo krihto duhom, kor si ostali aspek nas. Nebeš seče ved svega telesa, da bi bil duhoven, da bi bil celov, da bi prišel tudi do nekih moguče poglobenih uvod spoznan. Če ti pomisleš, ko smo ljudje v spolnem odnosu. Do kako zvišanih stan mi lahko pridemo sko spolni odnos. Masturbacija, ok, pač tudi sam lahko nas dveh. Če v nesto aktiviranik masturbacija, in oblasti je to, kihak to lahko pohočno dejanje, kot katerokol kot sedeti v meditaciji, pa biti miran in tih. Anej recimo v starovedski kulturji je bila cela ina vr, ki je bila posvečena spornosti. Si mi ti temple, ka so še danes. Kšni sokr zelo pomografski prizori. Recimo kačov, je in tempelj, kaj tempel prekristijnimi spelnimi akti. Je bila to ena izmedve duhnosti, in po besedah nekaterih recimo to Zele si umenila je tudi napisal knjignice. Ker posveč na te linij. Sicered kot romanjem, pa koncej z tym kvarijo. Ma tudi še druge knjige veliko spelnosti govorijo. In stvar, da je to lahko. Plikant, te veje so večinoma opozarjali, da je lahko to najhitrejša pot do razlenja do nekih uvidov, do nekega duhovnega napredka, ker te odpre. Ker se več pač grešti v spolni odnos me dotika našlih kaj veliko živjo. Če resti, da se lahko odpreš. Splo ženska, žena, ki sprejma, da se respre. To pa ti lahko greš v vesolje vsega. Lahko res globoko duhno doživjetje do živiš in integriraš. Je pa bejem tudi najbolj nevarnih poti zar tega, ker zelo hriter pride v izkoriščanje izdavanja, v dominaci ali submisivnost. In velik tudi recimo linija ki zlo in te linij. Tak glavno božanje. Je šra, to je venra. In to je božanstvo spolnosti inžitka in sega in je tudi božanje izobilja lahko tudi materialnega izobilja in takaj lahko zamo polis materializam.

SPEAKER_00 1:04:56

Enikearne, in da vesto snot ode.

SPEAKER_05 1:05:06

svet samo en gora. In dar samo te kol, je pač dragače. Zega drži. Ampak je zvedna cela poleta od tenkov tega. In je dober. Inh razujem svod uam. Lahzem novdi hodnikje, ampak pol nekaj svaknih. In je to veliko kar dostav. In pač ta svet je pisan. Mi živimo na izjemno pisanem svetu. In posebno mamo izjemno pisane, pisane življenja in zrazje inse. Inkajaj se lahko. Nekar nam ne radni dolgočas. Si nem koliko ljudem na temetu dočas. Raven in reject in some cličaka tečen, kako šumin, kako stail sta, kašne kamančke stanov in že domčas. Ker velik doživek v te motu.

SPEAKER_00 1:06:17

Morš biti počejču postevati in titel. Kej pa recimo, če se če imale na drugo policijo liha in še daleč stran. Previsu pomladno poletnega časa. Ampak kašne kvalite so tam do manj in kakšne se vezdi odnosnost do našne družbe do tehlov oziroma do tehov si.

SPEAKER_05 1:06:55

A moguče na hitr so sam predstav, kašne talni sam da bomnik gročnji. Torej izdele je čes bel, ki se potem počasi prevesti v leto. Če si predstavimo je poletje, vse sperala. Če si predstav, kaj se zgodi za novžico vode, ki je na teh na vroč poletni dan, dan iz par. In ko smo tudi zar tega je takrat zelo težko metus in zelo težko usmerjeno delat. Je resčen, da si dašivanja v nedefiniranosti. Pa da greš van svet in se naučiš od sveta, ker se odpiamo tak za svet, poal pride zafijo, je lunas, sem že povedala, je to prvi praznik žetve, je skupnost, je prizemljav. Ko pridejo prve ti ste hladne, nevihte. Najkrat vse to, kar je pre tla in se začne prizamljati. Pol pride na dom. Torej u nas je prvi avust. Pol je mabon, je simski, torej obajcija sta balans, anej, ker je nočen dan, v rave visel, in je drugo praznik žve, in je čas izobilje. Zobilja v sih ten kih. Čejem z dejaj je izobilje, ki je ko test nasto bleme.

SPEAKER_04 1:08:32

Skalej vse stvar, da se mačku lačaje na takvo učenje sledenja tim ritmam, da ni treba osega najkrat. Moče nam temu letu moguče v drugem delu. Pače v tom delu leta ne moraš vseh odten, kol tega deleta, posrka naslednja leto znamen pride ničar ne boš zamud. Omer si to, kar lahko zdele. Čez enlito bo znava lahko pa čehri pače stretač. Življenje teče dalje boš pa zdaj drugi.

SPEAKER_05 1:09:15

Torej, iz konočih so polne strane, tudi drugi praznik žitve. In si predstavlj tam 3. seembra zameska po navadči tam začetek septembra, začutam pak mogoče tudi zar tega, ker sem rojena začetek septembra in to pač sem neka programirana na to obdobje. Mj je to testo najlepše obdobje, ker je zlata svetla. Da besedno tako sploh v sončnih večerih. Zakov. Vse se reska in kako kar da bi segali skozi goste med in je kako, kar je temama objame in ti reče, vse je resido. Zvi pridelke oži vse dobro. Meni to lepo en včasih kašnih stvari recimo na primer odraščamo nekih težki razmerh in se ni da naučimo tega občka varnosti. Ampak podobje, ki te včavne o varnosti, če misli svojih staršov prije. Ampak takrat ko je to bastvo, tudi delka innosti in lepote, posodnih se lahko naučiš in se lahko reprogramiraš inpo. Cela naša okolic je želi podpriti na te naši poti. To če včasih ki stvari in še poznamo, nekarnih prepozna lahko zdaj naslednato. In po tem za bom, pride saven noč čolnic into je čaz umiranja, spuranja, želovanje počas tega prihoda v svoj notni svet. Tak, se začneš obračati, nazaj vase in začneš tako mal spuščati. Zunaj pogledaš list, ki padajo z teves. Če ti včasih težko spuščati stvari, se lahko postaveš po drevo, ka puščajo svoje liste. In začuš kako se to nekaku lahko vte, nam mogoče tudi tunkom. Da več varnosti in lepote vidde, da če spustiš ne bočel, ampak boš na redu prostor za neke naga, kar bo lahko pršlo. Pol zavenom pride jul, tudi je v bistvu sodna verzija, tega je boši. In je zimski scici. Je smaven da je čes notranj svetega prostora. Spočas začeli spuščati vase. In v julu prideš veliko svetiče, ki ga mašte sebe. To je učenje od notranjega sveta. Velzi, ki je bil poljetni slustci je učenje znanega sveta. V julu je učenje od notranjega sveta. In je ta dinamika. Upojen na mesto. Ssak izmed teh izrazoma svoj čas. In je to za predse vas, bitva tišini biti v mirovanje. Potem pride impuls, je prvi februar, v času jule, se roditi malo novo božanstvo. Torej, božanje svetlobe, sonca gre v pod zemlje in umre na najkrajši dan, in se preodila novo sonce. In potem potuje skozi pod zemlja, in se počasi pol začne dvigati proti površju. In nam je fulle potri v bistvu, do impolca je ravno č tek, kar karantene, v katerem bi bila mama po pohodl. Torej rodila je v času jula, in potem na impold, pride materijski dan, ko se slvi matercijo novo življenje. Na imbolcu se praznuje prvi praznik pomlad, takrat po starodavnem zročila, se začne pomad, in če smo res pozorni. Klub temu do prvega februarja lahko pride še zmali inse. Ptič se začnejo drugače plačati. Previč lahko zavuhamo pomlad v zraku. In semkrat prečutila, blasem drsala sem bla šecu in sem stala na svetu, in sem samo čutila s okolico in sem prav začutila, kako so dreve začela, pozi dreveza spustijo energijo v koren. In počajo. In so kro impolsa, prav začutaš, kako se njihova energija začne počas premikati. Najpre samina, da bo pa lahko šla velo. začnejo točati recimo brezi na vojen in še pol pride v krošnih beste.

SPEAKER_00 1:14:28

Kakoj močna simbolika, in mi smel.

SPEAKER_05 1:14:34

In potem za inbolcem pride, pride ostara, to je pa navi noci na smladskih noci, je pa te vizie, načrtovanje, ampak kratkočni. Večinoma brit ko za eno leto. Ker dolgočne se dela v času momona. Je sens ko je na konče, ker se začnejo stvari prizemljati. Recimo na primer, kakšna drevesa, kostanje in take stvari, rajo je skozi obdobje zime, zar tega, da lahko počijo ta semena in se korenjo in iz tega velika drevesa zrastjo, ki dolkrasajo. To kar si včasu pomlad, stare zasedi. To so pa večoma nam paradižni in podobne stvari, kar je za eno leto. In je bato in je novito nesse, ampak ni pa to zadšajo. Ampak recimo stran je nas. In je tas for the stars. Vse možno. Nek sodne vuče prakse za tak praved in to radila. So tak vračali sodovne wech praks. In os stare energiam in teste mladenke formera, and stop basket of flowers and everything in a meeting that is. And it's not a little bit more.

SPEAKER_00 1:17:02

Yeah, that's a little bit more context, but we have to delete some cool. Kes ni moge dog, ali bi si moguče želi takra tudi pred karme z toje, tem po pitati.

SPEAKER_05 1:17:32

Ja se sem že razmišljala, da kakšno knjigovda je smyslala napisati o tem, ker se mi zdi tako, reshrenimo po osmišljenih znih. Zdaj mám samo pač to enletno izobraževan na tem področju, že to tako res bogastvo. Ampak bi si želela. Z veliko gradiv na internetu, kohtu, Instagram, TikTok, vse tako zdaj. Ampak mi je škoda to, da se večinoma vrti vse oknih ritualov pa prakspa. Dram zar te, keral mogučen belzati. Ampak če več kašna energija in kašna učenja so vzja lahko na te kartu imam nevem ritual v inkolcu nampišem neke naček in notri zasedim neka semena, da bo padrasla. Ampak moguče bo karnik. Moč tega, tudi nema postal. Mogoče bo čemčen, ker bo švedila, odzaj je obistvo to novo življenje se ojeva, to je sanjarje. Očen je snarjen to čes potencijal. In ti potencijal se še niso pokazali. V obdobju, ker je ogromna nesesha, in zdaj je lahko opazujem, kaj se bo zaradi autentično za to letno obdobje v menj rodilo, da bom v starej reslah do snala, kot projekt, kot karku. Tam je pač navigirajo. To da bi se raz dovoljili, da lahko poznamo smysl, ki odzaj, ampak ga res nasvojačen zaživimo. Kichej najedla, Sara. Načelom vse kanale, invec same razila pretek pol leta bližan nisam blanik. Mam Instagram, I Sara mam YouTube kanal, ki ga bom premenovala. Trenutno mislim, da me najlažila na Instagramu, mislim da so to silenki, če se nemotam, there so link to spodavo. Yeah, zdaj počasi, ker semila zelo intenzivan in intenzivno obdobje, sem se razila tudi omakan. K sem bila tudi v svojem obdobju želovanja, ki je šlo u svetom od salina. Včasih kakšna leta pridejo tudi kot te ena stvar veliko pol pokliče kot drugo in tudi to je redu. Ja sem bila zdaj v en dolge obdobju spuščanja velikih stvari in izgradne zelo drugačnega sistema znotri sebe in to redu. Želim da ljudje si dopustilo. Da ne rabeš kajati za en stvar v drugo. Da lahko prisluneš sebi leto, je čez zato nasledn leto v moče.

SPEAKER_00 1:20:54

Da nekem ščen kontekstu. Nem sam da mesec neko energijo, da man neko energijo, da malto neko energijo, ampak vse faran, zatopoja, življenja so pače.

SPEAKER_05 1:21:12

Kamti recimo sončnice. Koso semna, kako so razporjeno. In potem pa sti zhorsa glede na radni galaksije, tudi mi delujemo. Dašt in matrici na mehni radi, ki je mogoče lahko mesečna raven. Ampak po lahko, kdaj preslika tudi na večjo kot letna, mačih obdobja v živjenju, ki je načemo namenjeno. Mehnih otroka in je svoje obdobje. In bi si lahko reklave, da si v obdobju inbolsa, v prihodu staru. Ker si je slog v materinjenju in to redu. Ampak česet let pa mogoče nek drugačju. Da si dopuščamo, to, da pač samo cenuje škazati trenutno, tiso pravo.

SPEAKER_00 1:22:09

Kaz mi da lidemo, so biel mental, to dobra, najde, da bi to moralizka pravila, igre in pose, da sveto držame in to selling, da je nako vektion ritual, more usat. So, we took a druga industrial wellness industrial, and wellness more did svoje praks.

SPEAKER_05 1:22:39

So večer. Najpre si se rodil v neka struktura v družine, in potem se show hit a system in vrti, in so biela pravila, in potem si posso močen in rigid in system, kere so by samo pravi in na pačni odgovor. Če se programiraš na način delovanje v saj 18 let zelo težko najkrati preklopati, bompa fool swobod, and full bomb as well. Be do zdaj by to resnati. Kako bom inkrat svobodna in bom kreativi in bomb in če bla vidneli, to prepuden. Pa še ka zmanci. Če si napače, odgovor pod šoli, si każde dobiče. Velikrat ko tudi smri družine delemo. Dač tudi človešto je moralo dati skozo rigidnosti zaradi, ker smo samo na tak način preživeli. Ker so morali zelo močne strukture, katerem smo se morali podraditi zar tega, da smo kot posamezniki in kot družba lahko, v zelo nevarnih časih preživel. Pač zadnih tisoč let niravno nižnih tisoč let človešta. In zdaj prihajamo v neki zelo drugačega. In namamo recepta za to. In zašljivo živeti v teh časih, zar tega, ker se najkrat vse strukture spremenajo in popnoma ne znam način. In bi spozala se, da bemo zelo strpni, zelo sučni do sebe in do drugih v teh časih, ker je komorni lahko. Načas je naučili, zdajem pa svetnik, kaj bomo zde na tele. In smo vsi mačk. Kakaj, ki sem znotraj tega. In v tim ranlivem trenutku včasih lahko postanemo veliko bolj ni kokrvi sicer. Ali smo preprosto izgubljeni in radno čas, da najdemo neke novej coraz napreci. Vsi bolj intenzivno in hitro spenjajo tako posameznik, kot družba. Hvala soru.

SPEAKER_00 1:25:01

Hvala za nowšku govorito, zakladnice, da si jo znam ude.

SPEAKER_05 1:25:08

Zeselje um, da bo komakista, da bi dalek nowha. Absolut. Hvala te za prostor, ki ga osvarješ, da se te stvari razvajo in koremijo in ratičke podpore.