Vino: Nakup za 10 € ali 1000 € | Valentin Bufolin

V tej epizodi podkasta “JonatanMars / Invested. In life.” odpiramo temo vina brez romantiziranja in brez snobizma. Vino je del kulture, užitka, gostoljubja in identitete, hkrati pa tudi trg, posel in v določenih primerih celo naložbena kategorija. A ravno zato se okoli njega nabere veliko mitov, napačnih predstav in površnih pravil, ki pogosto zvenijo samozavestno, v resnici pa nimajo veliko skupnega z realnostjo.

Voditeljica Katarina Matejčič se z Valentinom Bufolinom, sommelierjem, predavateljem in poznavalcem vinskega sveta, pogovarja o tem, kaj bi moral o vinu vedeti vsak, zakaj višja cena še ne pomeni nujno boljše steklenice, kako se v resnici definira kakovost in kje se pri vinu sploh ustvarja marža. Pogovor odpre tudi vprašanje, ali stara pravila kombiniranja vina s hrano še držijo, koliko bontona pri vinu je dejansko uporabnega in koliko je le forma brez prave vsebine.

V epizodi se dotaknemo tudi vina kot naložbe. Govorimo o sistemu En Primeur, o tem, ali je vino sploh lahko donosen naložbeni produkt, kako bi lahko izgledal vinski portfelj za 10 let in katere steklenice imajo smisel pri različnih proračunih. Poleg tega odpiramo še položaj Slovenije v vinskem svetu, vprašanje, katero slovensko vino podariti tujcu, ter trende za leto 2026: kaj je v vzponu, kaj izgublja zagon in zakaj so žgane pijače v določenih segmentih vse bolj resen konkurent vinu.

Poslušajte celotno epizodo in preverite, kako razmišljati o vinu bolj suvereno: ne le kot o pijači, ampak tudi kot o produktu, zgodbi, trgu in v nekaterih primerih tudi kot o premoženju. Kje je pri vinu res vrednost? Kaj je marketing? Kaj status? In kdaj steklenica dejansko pomeni več kot le dobro etiketo?

========================================­=====

Gost epizode:

Valentin Bufolin, večkratni sommelier leta

========================================­=====

Teme epizode:

00:00 - Intro

01:10 - Kaj mora vsak vedeti o vinu (pa ne ve)?

03:43 - Miti o vinu: drago = najboljše?

04:05 - Kako se definira kakovostno vino in od česa je odvisna cena

07:32 - Pravila kombiniranja vina s hrano – so še aktualna?

11:43 - Bonton pri vinu: kozarci, temperatura, trkanje

19:47 - Kje je marža pri vinu?

25:23 - Precenjena in podcenjena vina

31:21 - Vino kot naložba: En Primeur sistem

36:46 - Je vino sploh donosen naložbeni produkt?

40:55 - Portfelj vin za 10 let + najboljše vino za 10, 100 in 1000 EUR

44:20 - Slovenija in vino: kako konkurenčni smo?

50:20 - Katero slovensko vino podariti tujcu?

53:23 - Trendi 2026: kaj je IN in kaj je OUT

56:21 - Žgane pijače: naložba, cena, whisky vs. vino

1:01:26 - Zaključek

• Spletna stran: jonatanmars.com
• Instagram: instagram.com/jonatanmars_
• Facebook: facebook.com/JonatanMarsSlovenia
• LinkedIn: linkedin.com/company/jonatanmars
• Youtube: https://www.youtube.com/channel/UCK8AjQpLfU27j55VIYYj0rw

Transcript

SPEAKER_00 0:00

Jsem že videl vino, ki je bilo na lokaciji vredno 100 evrov, ko je prišlo do trgovca, je ta cena poskočila na 400 evrov. V razmaku treh ted. Poznanih peti ne bo nikoli vino izpod 300 evrov 400-000 evrov. Recimo, že to vsako leto sodeluje z enim umetnikom, ter bi bil tudi stinki, ki je inojo risal etiketo. Po nade to, da drago vino bo automatko najboljše, kar pa ni. Včasih so učili in to na robe, dah znela vina, tudi si pokončen tudi pan za rdeče vina širok kozarec. Problem tstega kozarca je, da ti bo tekočina padala na jeziku ravno na teste perceptorje, kjer ti bo še bolj povarilo krenkobo in tanačnost vkašni za sebo, s katero se pogledaš v oče karno zdraviš. So prižnosti in preložnosti. Najbolj paše pa zdraved prešuta belo.

SPEAKER_02 1:10

We pozdravli ponovno u podcastu Invested in Life in Družbe Jonathan Marshana Matevič. Dans vina to Valentine Buffoline, commercial directory drinks three later, in later 2022 to 1920, and I am talking about the ambassador italians.

SPEAKER_00 2:20

Vino je živil. In da gledamo na vino skozi prezimo teada v njemu. Uživamo in da to ni produkt ampak pridek. Potem postanej si skupaj celotne skupnje, ki jo imamo zpiranje steklenice z natanjem vin ukušanjem in uživanja v nemo.

SPEAKER_02 2:50

Vredno veliko ljudi je, koliko enkrnega delela, je predno na kupici je pred nami in jo nagnem terčemo ozirol.

SPEAKER_00 3:01

Te je veliko. Verjetno razmišimo temek tiste sezone, tistega letnega časa, ki se dogajajo vse skupaj. Vinar vinogradnik investira že nek čas prej. On mora posediti venograd, mora sploh prvo pripraviti zemlji za, da bo prda, pognala in potem to draja. To ni kar kot posediče že naslednje letože uspeha. Pak traj vsaj tri, da pride do testih nekaj prvnih kapic.

SPEAKER_02 3:39

Kaj pa so mogoč največi mit, ki jih ljudi imajo in si kar ohranijo nekakvo naših, kartiče vina.

SPEAKER_00 3:48

Posnih je to, da drago vino bo automatski najboljše.

SPEAKER_02 3:57

Super izno, kako se danes ploh definira dobro kakovo novino. Je to okus, je to tehnologija, je to zgodba. Ali je to cena, ko si samel. Včasih pravde. Z malo muzik, man dobiš, ali to velja tudi pri vinki.

SPEAKER_00 4:17

Zdaj, da je zelo odvisno za kakvo priložnost, se odločamo o tem, kakko ste klinojo bomo kupili. In nasadje je tudi stvar osebnega oksa. To kar je meni vše, da bo te vše, da bo slušalce muče in podobno. Tako sami konstitucijski cen, če se tako pogovajo, je veliko vpliva že v tej fazi planiranja in priprav. Ni vsaka leggen boljša za vsako sorto. Nisod vsaka tla dobra za določeno sorto. Če je določena sorta posejana v nižini, kjer ni veliko trud za obiranje, ker lahko gre mechanizacija, se pravi, da strono oberemo, pose, da ta cena lahko niže. V nižini povadje zemlja boljitna in trta tudi veliko brodi. Se pravil lahko oberemo večer v konči vpliva na cenos samega pridelka. Bol kot se trimo, kot se morak truditi pri tem, da pridelavino se pravi nam zreduciramo domos, zato dobimo višek kakovost. Včasih so trte bremene polkil. Z polkilje ne dobiš niti za enos taken svina, tobiš dva desci mogče. Če se tako izrazimo. Potem imaš se veda zgodbo tradicije, zgodbo marketinga, koliko investirašing, prezencije, vesejme in podobne zadeve. To vse vpliva na te to sodok, ki jo potem plačeš, kaj kupiš steklenico. Včasih je te preveč.

SPEAKER_02 6:05

Vstaj neka spodna meja, spodna cena, kot da veš, da je vino, nekak. Recimo, da morši na obisku in hočeš presti eno relativno dobro. Te nico vina. Nisi poznalec, ne veši, kaj gostite, ampak bi dalek. Da nismo mizno. Najbiš vmerikarje palete. Je neka spodna cena. Od 20 evprej, soži recimo neka kakovost, neka polnost, vse razvijen kokus.

SPEAKER_00 6:45

Laho bi šli na ceno, lahko bi šli pa tudi na sam luk in film. Zdaj cena ne bo vedno faktor. Če boš tudi dali za steklenico nijno došred več za steklenico kot za vsebino. Se pravi veliko fadi, z malo vsebine. Je to reku se veda, če je darilo za oseb, ki je priložnost v vinu, je 15 do 20 evrov več kot super. Če pa ve, da imamo na drugi strani neka, ki ima malo večku, pa je radkašno dobro steklenica odprej poldo treba malo gliče.

SPEAKER_02 7:30

Ali še vedno vstaja kajšna pravila gede včasih je velijal paneče, bela vina. Rije, parutnina, rdeča teška vina, temno meso, meso. Potem mesiah ribah odvisna, osm pravila ali v sopor odvisno, ki so tvoje lastne preferencia in vinajem velik ljubitelj, pneči šampancov. Dan sem zadala u barne šampange, če govori o vini. Zelo redko popijan, kar so je težka. Je ta pravila, jih mora poštučati aliče ne. Mej je to v šeši, než bompi peneče, srednzime ob vrdeče mestu.

SPEAKER_00 8:17

Pasejče pašne. Vvisu poznamo, če bi reko šolah nekih pravilih. Poznamo en par principov. Rimo angleški takče gospoda kaj u paše praviloma. Francoci so razvili tisco, da grejo bolj kompleksna bela vina obele mesu, manjoksna obribi, obrdeče meso, vrde vinu. Najbolj so zadvo in poenostavili in zakomplicirali italiani, ki so pa vidno pristobil na zelo analitičen način. In moram reč, da mam sreče v sloveni imamo tudi gospodar, ki je z Italijan so ustvarjal ta način spajanja. Ker vistvu vina spajamo glede na dopolnovanja in na kontrapozicije na naste. Pavadih, naše babice, so dale malo sladkorja v pardižnikov misku. Zakaj? Preprosto za to da so ubržile obček kislosti, ki jo je dejala pardižnova mga, potem recimo, če smo mili trdomti, da se ne vem porzmastjo poprtu, pomazalo, si to sklino zdijo. Ten ko te kočen si uporabljal benzin. Besina nem moramo biti vino ni benzina, nam domesti pa to komponento alkohol, tako so neka pravila, kako in kaj. Potem pa poznamo testa tradicionalna spajanja, se pravi recimo primer pršut in teren. To je nekako tradicionalno mogoče bi lahko re zelo kulturno, ker če tako pogledamo. Kmek je dal testo, kar imel se pravi dober teran in ti si dober pršel. Visno kako dobri gospodarto si mobilne. Ampak najbolj pače pa zdravina.

SPEAKER_02 10:31

Res? Kaj pa to, da je treba vino nekak nadgajati, tor greš iz lažega, man kompleksega. Polna, z vedno večimi notami prikuci.

SPEAKER_00 10:50

Previoma ja zato, ker se naše borbočice lahko zasetjo, zasičajo z navami. Je pa zdaj so dojenja, kar malo obrne na vse te koncepte in se veliko krat sprehajamo iz naso po mreku, s čutil peljo levo in desno. Samo igrajajo ponga z nami, kar ni napočno, je zanimiva izkušnja. V ta namen bo pa ponavadi vedno v mest prišla nadeva, ki bo igala kot nevralizator tega pomadje nem postrežejo kajšne sobie.

SPEAKER_02 11:43

Kakršne druge napake. To je šeor, naslaneš komce in podobno. Recimo pri tom. Ne maram fluastých pozarcav za penače. Inechovych sidam rade, tak piramida na radio, a temperat. So letali, na vem, kako more biti kozati stopu, kašne oblike more beat, kako se natuke, to dechanteranje. Neka taka privila, ka vsem boka. Nesilihne par z stop, neki in vrč džišno bolsze v rokah.

SPEAKER_00 12:31

Prva stvar, če gre na nekam jest, ne bomo začeli z knobkom in apetit, ker smo už startu pokvarili vse živo, ker nam enostavno ubidešgan. Pokor ja popala tudi testo to slabo, ki je ostalo od kaj nazaj karti ne bodo čutli več. Ampak okaj, kar si ka teče flutje so reko do pase. Flut so ok zanimive. Lepo je iz njih opazovati, kako se vidijo vižice codaja, ki se sprošča, to absolutno je fajn, ampak zelo tri, da lahko zrežemo vnojarce.

SPEAKER_02 13:18

Pa boše bolší tak tobinica in po tom lepo viddeš, kot.

SPEAKER_00 13:23

Zad tega tam se dogajajo nepravilnosti v površini in prihajajo do trenja med molekulami, zaradi tega prihaja. K če smo pozorni, bom videli, da izhaja vedno iz te točke. Tud nisem prestaž, grejo, ka se zmega kozce. Zato kar tam pa ne čuti. Plus da neznam pitarca. Folk sem je zgodila, da sem pil pa sem.

SPEAKER_02 13:49

Ker si to nazaj zumljen in reste skupiti.

SPEAKER_00 13:53

Tako. Običajen tudi panast kozarec. Tam bo vino najboljše. Zakaj, ker se bo sprostila rano pol. Še vedno bo dobili raome in često nirobe, če uporabljamo običajen. Z belo vino, tudi za peneče vina. Okej potem je razlaga. Koliko je bilo določeno vino zareno, hranjeno, starano. To vse vpliva, ne širši kot je kozarec lažje, se bo spostale roome. Timatura kozarcev je pomembna, predvsem čistost. Zamed kozka. Pa tudi druga zadeva. Če je imamo častilo, ki bo zaprlo vse te porde, najbo izhajalo mečko. Te treba razpati. Upam, da smo zejže tako zeli. Da se vede nem držav, ko ga držijo filme. Za balonček ampak za pet. In ja.

SPEAKER_02 14:55

Kah je zabela in naste. Zejšno posebni radeče so zelo taka bučas.

SPEAKER_00 15:02

Včasih so učili in to na robe. Da maš zabela vina, ki si pokončen tudi pan, za rdeča vina širok kozarec. Problem te koharca je, da ti bo tekočina padla na jeziko ravno na teste perceptorje, kjer ti bo še bolj podarilo grenko in tanničnost vin. Za to je bolše, da obbišno uporabnemo za kompleksna razdeča vina. Kozarec podobne oblike tem je zabela, samo da malo več in drugega. Kerse se na koncu zgodi s tem, koliko nazaj se mi nagnemo, kaj piemo. Če je koz, tanši in noži, bolj bo mo šli nazaj. Širši kot je kozare, bo mošli naprej. Oziroma ne bemoč. In je odvisno na kateri stik na jezik, ki se bo zgodil testi prvi stik, testo si bomo najprej zapomnij.

SPEAKER_02 15:56

In je moreb biti približno na sredini.

SPEAKER_00 15:58

Zlo odvisno, kaj piemo. Kor bončen so se pravi, na konici jezika imamo za sladko malo več koncentracije, pri stranih tako je sol, zadajo je kislo. Često na koncu je grenko. Tudi zaradi tega. In grenko se aktivira na koncu, često zadnje. Tudi zaradi tega imamo povadji vedno nekrenak po okus. Preprosto zaradi tega, ker si aktivira tam 5 do 6 sekund po tem, ko smo zili vse skupaj. Umami pa nekako prekrije celo vine. Povadji je tale širok kozi bolj primeren za vina, ki so bile, se pravi da tulipan, pa bolj bučast. Z bela vina, ki so bila zarjena v rastovnih sodh. Dožjoma večko, ker želimo podariti rado ta delu do dati neke svežine in rano tukaj pad s te kočino direkt na jezik.

SPEAKER_02 16:53

Kaj pa sama temperat vina. Sločljiv na to, da peče vino ni res mr mrlo. Krati moči indeče premrzlo. Kšno so je ta pravila. Včasih so se, zelo topla, sem na zlo razni. Zdaj se mal in malo, ampak spet ne preveč. Da se čom vosso zareci.

SPEAKER_00 17:25

Torej prav zadeva, moramo si speti vprašati, kako se oksi zaznavajo oziroma to. Ko recimo pomoč nam nasolec pa po nakajo. Sladoled, kaj je ml, ne deluje sladko. K sepi, je ta župan sladka dolgo pomagati. Pa ni si dodaj sladkor. Zprav je temperata vplivane znave sladko in rkoba. Vroča kava deluje manj, kot je mrla kava. Zato vina rdeče, ne smemo biti preveč hrenu. Ker bomo podbrali grenkobe in tudi za novajo tenino, se bo podrila pri tem. Zakaj čold hladne, za to, ker nas morajo osvežiti, že tako imamo mečke, malo počasne bo izhali. Pesem je pa tudi to, da nam bolaže penino ali pače vino, da se ne fociramo samo na slovenska vina, daži odprli pri hladnejši temperati. K se bo se odva spremenil v tekine. Se pravi z prehajanjem temperature, in toplejše, v hladnejše tudi nižemo prisk v steklenici. In bomo preprečili, da bi koga polili, ali da bi špričala vse okolik, kot premo steklenico pa tudi boljantno, bo odprli kaj bočino.

SPEAKER_02 18:53

Torej.

SPEAKER_00 19:02

Mi ko pravimo teranje kozarci, vvisno trkači za sebo, za katero se pogledaš v oči, karder nasdriš. So priložnosti in priložnosti. Če smo na nekem protokolu ali v okolju, kjer pači je vseeno treba spoštovati določen naredbi, potem se na zdraviti. Tako da se naznani. Če smo pa v nekih družbi, v nekem malo zčenem okolju spravi, ni problem tega delati. Ni pa najbolj kulturno, ka po začne delati. Nus te varijan. Po že na vaških zabavah. Kar pa se ne priprečej.

SPEAKER_02 19:45

Zina nastala. Kako se obesku oblikuje cena vina in ki je tista največja marža. Kater delhrih, ki si prispevaj. Kako sploh biti kar tudi se živi.

SPEAKER_00 20:03

Da smo krva zahtjevnih časih, k bodo reajni potrošnja vina upada. Ampak opada potrošnja, tisga te poceni vina. Ljudje so vedno bolj zobleni. Vim tudi tečasnih somelje. Mislim, da smo meli dva meseca nazaj. S pravšal skupini, ki delajo prvo stopno, lahko dati rok tiski, ki delati v gostinku. So dvigan rok trideset, tako da je zanimiva. In dejansko zakaj to govorim, k je potrošnik vedno bolj zobražen in informiran. In tudi pozna razmerere, cene in to, kar bo narčil. Včasih celo bolj kot gustinec. Na žalost je problem tudi branže gustinstva. Vem da imamo kadrofsko stisko, kičene zauditi. Pri marjah bo težko reći, kje je največ za to, ker se marže sph na te primarnih takgih. Rimo, če govorimo o francošem modelu, ko so te velike hiše zaufali tovanje svojim negocijom in ti vesto ne kupuješ od šatoja, ampak kupiš od enega trgovca. Že na tisti relati je marža, ampak ni tako velika, so bist no upadle. Kuker je potem marža od tega trgovca do menje ozir do končnega kuca. Vedno bolj prihajamo doenot tega dela, tako da se ta pogača manša. Maleč marže oziroma nominalno glede na če se o procente pogovariamo, jo ti lahko narediš v tešem segmentu. Osnovnih baznih vin, ker tam je bolj več manskega prostora za malo manj obček. Če je spresem, ne vem. Enak procent na novino, ki me košta en euro naba ali novino, ki me košta 100 evrov. Enak procent je nominalno potem vrednosti malo večer. Tako povadji se te maržne zadeve igrati bolj na nižih produktih.

SPEAKER_02 22:40

Zakaj razlika dečam po pokračja so bila vidna cennejša kot vdeče. Zakaj?

SPEAKER_00 22:50

Ker je pomavljamen dela z belimi vini zaradi načina priave. Tudi pneča vina so ponavad je lahko dražijo od beli vin. Sepravi prejsem že malo orisal odvisno, kako je vin načrtovan, kako vinda zasajen, koliko dela imamo zadnjem bomreku pletni vinograda, uredanje vinograda, obrazovanje trte, aby močnja, ko si to prese vlet, imamo pa, kako je vino pridelano. Prielavi, imaš pa, ali boš dalej tak v bošil mož, ali mož dajo inokne, čes so tako izraz. To so velika cisterne, kontrolira temperatura, pridelaš sve vino v nekaj mesecih imaš te vnože na trgu. Besto krajši čas, besto manj trudne in podobno. Še vedno tudi, ampak govorimo celo kupno gleden. Če govorimo o bem vinu, ki je zrelo v rastovem sodu, se po klopi strošek nakupa hrastovega soda. K je variable kupiš abljjen hrast, soddo manše strošek, karče kupiš nov, z kupi ta sod iz slavonije, slovonskega hrasta, ne v izarske, ali si šel v Francijo, pa si vzel barik. Transport bar, kaj je koštal iz Francije, košajo bězeno večje, Amerike in podobno. Tako da že ta strošek oklopi. Potem pri pridelavanju rdečih vin, moramo biti v macaci. Meceracija je postopek, ko se iz grozne kožice inluži barve. Zi tega postoka ne rediš tudi dobil mze ali pa zadnja časih celo vinno določenje. Zato ker sook v grozdu je brezbarven. Dejanko barva pride iz kožice. Primaci pomeni, da rabiš automatsko. Preveč moraš skupiti stroke, ki bo pomagali delati, ali boš delal to sam. Veliko več možnosti, da gre tam tudi na robe. Tako da vse to vpliva in graditi to cenno do končne steklenice. Zadi tega so nadeče vina draži, odbi.

SPEAKER_02 25:18

Kaj bi trenutku, katera vina so moguče najbolj predsenjena in katera najbolj počenjena ali znamka, ali vrsta inkajto kamče si pijajo pomisle da so fij. Pa sploh ni tako kanno. Nek dobro in zanimivo pa mal.

SPEAKER_00 25:42

Zadnjih čase mislim, da se dogaja zelo zanimivo prihvanje potencijalč Burgundijo. Burgundija je v fazi nekih spremega vala, ki je v bistvu testo, kar bi včasih grand cru, kar bilo ti to, kar je bilo najboljše. Zadi globalnega segrevanja in trov, ni mogoče ni več tako najboljši. In seja proizvodnja pridelava in obdelava vedno na višje lege. Negek včasih niso bile toliko člane. In kaj se zgodi določena vina so na lokaci. To pomeni, da vina pridela en sodno steklen. In ga bo dal prednost za nakup testi svojim rednim kupcem. Kej sem že videl vino, ki je bilo na lokaciji vrednost 100 evrov, ko je prišlo do trgovca, je ta cena poskočila na 400 evrov. V razmaku treh tednih.

SPEAKER_02 26:55

Kdo pa si vzil teh 300 evrov?

SPEAKER_00 27:01

Vinarja in potem jepo zaslužuje.

SPEAKER_02 27:08

Tor najboljše direktnih vinardeš do kajpa kartu.

SPEAKER_00 27:18

Mene zanima, že zadnja časih opazam izredno lepe zadeve v vinju verde na portugalski so zelo tradi vi. Tešno, ampak je parju, ki rad poičajo ta smj ozir ta mineralnost je ziva. Predsem se trend obrača protivsem bolj se frut flor mst. Korpo korpoznim vom. Če bi se počenjenih variantah pogarju moguče tudi zamičina, pre več vino. Z dober. Se najdejo kršne perlice, ki se izplačo, ukusiti, pa se vede en mojih ljubih dežel žurza iskati. Pavadih. Zakaj bi govorili o šampanci. Šampance vedno inveče vino je vednu in. Z vedno rad, ki ponudim drugačnega malo koga poca. Tudi kot Italijam basado, rad ponudim kašno vino ni mogoče nikoli smil. Bližini veron. Čudovita vina, da ne gremo niti v proseko, n te variante.

SPEAKER_02 29:06

Ampak zaradi tega je pa indo, koga poznaš, glede na to, da sam ljubitelji, preči vin en svet same za penečevino, ki ni šampan, pa ni proseko, pa je resto, pa se vedenka kava, kaj je recimo, preci rekao Argentinsko, recimo so do državek, Velika Britanija a grammačkin pridela. To me šokiralo kremlo, kraljeva družina, potrošnik in beso nam pridela.

SPEAKER_00 29:46

Pridelov.

SPEAKER_02 29:47

Pridelovci take.

SPEAKER_00 29:53

Kraljeva družina pokoni veliko grbov, da so daž na veliko šampancev, da so poter inproved. Če beste kada vidili na steklenicji kranico pomeni, da je kraljeva družina preferira te šampance lahko. Džek najbih takoj na prvo žogo za pnečvino provance. Fenominalan sadom krem kremom. Izobnoč šampanje, čudovita varianta. Kakšante iz juga Italije so zelo zanimivi. Tud na Siciji se najde sploh predni kako zado. Pa si najradom daleč grem prešico. Mam dva fenomenalna vinarja. Kasta tudi pij. Območje, ki dela čudovito tudi zaradi klime. Pa tudi so naravna pridelovalca tudi šteje v pozitivnem smislu. Kambi še lahko šli pašne sekt.

SPEAKER_02 31:12

Zdaj me še ni navš. Je lahko vino tudi na luba. Gede na to, da govorimo o na službah. Je lahko sphedeče pravja, se starajo, dobivajo na ceni. Kako sploh vent vino kot na služba.

SPEAKER_00 31:36

Včasih se je kupovalo en primer, se inuje. To so rano budci vstoličili rano na tem sistemu, ker velika hiše ozirajo samo zlas. La plas je vistov kot borza rdečih vinj ozir, ker se z tem vina truje. Zgleda po, da znana hiša imaz nigovor, oni odkupijo ta vina od te hiše, ozoma si rezerviajo količine, in jih po tem svojim kupcem prodajajo naprej. Ta vina se prodajajo dve leti, preden pridejo na trg. Dan smo na primer ponuje letnik 23. Tako da ti maš priložnost dejansko kupiti vino, preden je uradno prišlo na trg. Pajaš neko nižjo prednost, ki bo obril zrasla. Zdaj koliko bo zrasla, je pa stvar kako doberlednik je bil prevedem in doberednik ocenjujo krizik, ki pridejo prej. Se pravil je kot trgov, ki postopa in ki ponuja en primer zkušno in primer vina kupcem. Dobim od plasa se pravil od negocijov, ki delajo na pasu. Pudbo dobim. Cene vsak dan to je zela. Vak dan realizka tega nove cenę, je potem tolej sporočam naprej.

SPEAKER_02 33:24

Ampak to lahko kupaš kot zasednik ali moraš recimo prek tebaš medega posrednika.

SPEAKER_00 33:31

Ta vina ponuje mesta. Pravi jest moje bazi. Načelma ne.

SPEAKER_02 33:42

Kakšna je.

SPEAKER_00 33:45

Odvisno od hiše do hiše. Dobro, se dobili vina od 20 evrov pa tja do tisočpa pa več. Poznanih peti nebo nikoli vino izpod 300 evrov, 400-500 evrov zelo visno. Za to ker so si še tojali določen reumje. In določen ste to vsako leto sodeluje z enim umetnikom. Ne bodo mogli imeti enako cenu kot osedna hiša, ki je mogoč tako dobra, ampak tega dela. Zajina zgodba. Veliko je marketing svetov. Je pa rez, da po je ravno. Oceplnjakov pomagajo, da si ustvariš mjenje, v katero smel. So v sodu, ko ne vemo še, kam lahko zapelje vse skupajo, katero smla, imajo pa največku, ker so tam pomadho leto, ker ogromno prepojojo, ogromno zadegustirajo in znajo precej oceniti, katero smero takvi šlo. In skladnost tem tudi dodelajo ocene. Je pa primer precej spremenil ali pa se pa ta donosnost precej spenila v zadnjih letih in se je zmanšala. Ni več tako donosno kot v časih.

SPEAKER_02 35:28

Recimo še skupam steklenico za tisoč, dokam lahko gre ta vnost, mesto po spilho, če bi ho, dokre lahko. In koliko let je treba počakati na pik.

SPEAKER_00 35:52

Lahto dam primer, moguče karti, tisočan iz katerih forte od kje kako, kakav. Sem mel pred enim mesecem, prav sem primeril cenu. Super ponudba, limed, smo dali smo sprostili za loggo letnika 29. K bil zelo dober letnik za mordo. Za 350 evrov na kos. In sem šel preveriti, kajka je bila se pravi letnik 29, so zdaj ponujali za 350 evrov na kos. To je cena brez davka. Se šel preveret, kaj je bila relesa cena, je bila pa 290 evrov se pravi 60 evrov od 29 do 16 leth.

SPEAKER_02 36:44

To je inflacija. The nije nosa. Kajako je arhivska vina. Outstanding. It's to moguće na drasba atenita. It's a moguće.

SPEAKER_00 37:16

You padl, I've been baby s 15. So se rampe is žuraja, steklenica. Van žona se je prodala za 150 po 152 tisoč dolarov neka takav. Dvignajo te varante. Deci tudi govorimo o končem fazi o predmiske segment užgan. Je spremnjam zorrad, so też be državni hišek. Določen je za dejve so redkeć, testi super premijski segment, tam se padel razlika.

SPEAKER_02 38:06

Pride kdaj je do milijonskih prednosti, kiše.

SPEAKER_00 38:12

Mislim, da je bla zadnji. So nek ultra rare whisky, neki chest mijo, da je bla semna vednost. Bom man showed but je to zijeahm.

SPEAKER_02 38:36

Je poška 10 let sam speed, ali se manžave mogli, že deset letov predaš dva.

SPEAKER_00 38:46

Jest mislim da je vseeno. Morem reći, da se lahko veliko takih variant, tudi na kršnih online dražbah. Obstaja aplikacije, ki ponujajo te zdeve je parede zatem. Ko na kupuješ vina na teh aplikacija, ni si prepričan, kako so vina bila hranjena na sofina che uredu in podobne zedevane. Pana so ta vina, tudi nam naležke malo obraje na kajak.

SPEAKER_02 39:18

Se da je zgodinada se vino reso proda zaradi kako se pot präramu, a vem se good.

SPEAKER_00 39:32

Yeah, most reaching. The ball might have been letnik 1570 in 1870. Mam preverjen vir. Drugače si te bišalem nositi svojega obraza in tega, kar sem vseh letih naredil, da podam nekaj slavega. Zato sem zelo ferien odkryt do kupcev in zaupam mojim virom, sem pomil slika in sem uda naprej. Je plasti klina obrabljena. Nekje se je talfija poškodovala, ampak je super streza bomze.

SPEAKER_02 40:35

So že odli.

SPEAKER_00 40:38

Neš.

SPEAKER_02 40:40

Ampak načelna vredna te kaj kupuje, že so ljubitelj Indijansko to je na lužba njih.

SPEAKER_00 40:46

Misek tisoč evrov za to, da boš polsko kakolo tebilo.

SPEAKER_02 40:53

Recimo če si stal neked vin, kajš odplač deset let. Pa bo do taka tudi na kakovosti in na vrednosti. Kaj bi kuplo.

SPEAKER_00 41:06

Ked bi šel klasiko, predsem bi se obrnul na sorto. Sota mora zdržati se pravi enam, takih so prideče vinu. Pa klokaš šempanci, ki si izbrala absolutna. Šampanci ima co dva in kislino, ki podalšajo življenje, življensko dobo. Te kočine. Kamej sam vinion, levi brek bordo. Vs pravil govorimo o tehih višah, poznih štoh. Potem bišno Argentino, tak je malbek, dober. Kršno zadvo iz Australije bi bila zanimiva. Mal bi se igral atipičen, ampak bi šelmo ka vinon iz Južne Afrike. Bil jsem v Južni Afriki. So pil fenomenalne blend in sorta z tudi dosti en 50-letnika som meltan.

SPEAKER_02 42:16

In budget za portfel, ka sieltä staw, cockan that wasn't a scrum fan.

SPEAKER_00 42:24

But also scrum nights for the 5 to 7 000 euro. Ne vem che jsme povedanes.

SPEAKER_02 44:21

Četlen gedała Velikva govori a to a smlovenci. Kako dobri smo, kako gremo co konkurenčni smo končeni felci. Mamo super susedih, od kateri se lahko učimo. Dela Evrope je zelo vin.

SPEAKER_00 44:54

Absolutno ja. Demo in to lahko tudi posnosom kažemo, ko gremo v svet. Imamo verjetnost enega od najboljših terav na svetu, za predavo vrhunskih vin. Ter pomeni, ne samo zemlja, klima, sorta, ampak tudi kultura, tudi človek, en najbolj pomembnih komponent znotraj tervarija. Bede, ki je ne morče nastavno prislikati. Danči iz tega vinograda dvej to vino ne bi bilo enako na koncu. To je teram. Imamo take danosti in take sote, da so nam lahko, da nam ih lahko zavido marskih v tujni. Slovenije, da slovena majhna. Na temljedu čepem blizav. Ksem videl, da se je za skaj, da za šest popega povečal tudi zvonskih fin v Ameriko na kljub vseom, ki jih trenutno imamo. Na tej relacji šejstkov. Je še vedno mikro blaček ali pa mikro realnost v poplavju vsehega vina. Tako da vina ponavadi še vesti, ki se resimajo, ki res poznajo in ki vedo, kaj živi. Imamo par res svetnih, svetlih vinarjev, ki vodijo in ponašajo svetša vina in smo im lahko reshalešni za to terajo. Veliko krat je se radi kamir na tečih da skrijem ste klenice in primerjamo Slovenca in tunca in veliko krat sloven smaga. Tako da absolutno ja smo tudi zelo napredni, kar se teologija tiče. Včasih nas mogoče to, da iščemo neke naga prihiti in potem testo, kar je bilo aktualno ali tem iščemo speti nekaj novega. Včasih se moremo malo loviti. Te nas to, da imamo takve tradicije ko francoci, če bi miriti neprekinjene tradicije. Bli tudi verjetno, ki je na vrhu. Problem, da smo mi spremenjali prevečed vojne spremembe, režimov in vse stojino in vse to poslično vplivalo na to, ker smo zdaj. Tako da smo relativno majhni, ampak smo lahko za to tudi zelo ponosni. Da imaš neko konstant oziroma neko predvidljivost se pravi, če skupim od tebe ka brne, birat, da je tak tudi prihodneto in tako. Slovenija ima tako pest, da ni vsak enak in to je mogoče lahko včasiti tudi našo prednost.

SPEAKER_02 48:08

Ampak in te male serija motično pa najstrani tudi prednost. Mi ne moramo sflaširati zdaj milijonov in milonov steklenice. Slovenija en video. Ogromna past. Je lahko to mogućia. So flash me in touch. That to look in posebre.

SPEAKER_00 48:44

So we can put them in pressure. Kako kupec in drugs. Colega show win on a restaurant of twini, and se je delal v Angleža. What is this? Let me call our family. Nobody orders revolution apart from Slovenes, so. Na drugi strani, ka sta si cenovno približno tam. Nažalost po navad zmaga. Po navadi govorim. Maš ljudi, ki bo raje izkali ti perlice, če se tako izrazim, ki jih je težko najti. Ampak na žalost smo ljudi še vedno prevečkr zaraš. In se odločimo z testo, kar ni mogoče bliže, ali kar poznamo, prepoznamo. Vramni mekanizem.

SPEAKER_02 50:09

Preverjen, kar vsipijajo in se jim zdi, da ni vse čeprav morda bi minlo nekega boljša. Če bi mogl tujcu inda eno steklenico slovenskega vina, ki predstavlja našo vinsko kulturo. Ricimo nardi nasvedej poslovne, ki kupujo poslovna darila za tuj, katero steklenijo po dariti, da bo vsak na drugi strane vezel pa šepo predstavitev kulturno naše države.

SPEAKER_00 50:49

O tem lahko govorimo veliko časih, ampak bi dan primeru. Che razmišljamo, da gre za oseb, ki je izkrivala živiva, bišče v peče vino. In ko si pogarjamo, pečen vinu absolutno, imamo svetlo točkov vrdih in pa na dlenskem. Se pravde na dunka. Jeh nazaj mieli najboljšega semelje na svetu, sloven. Salensko, da je okusje valem, vem, zakaj si je paljal, razumem inverem, da je tisko ta prava pot.

SPEAKER_02 51:32

Torenska penina.

SPEAKER_00 51:34

Demenska penina avto ni slovenske sorte, ti pa finala zelen oseba, ki rad uživa v fresh proti. Dan išo neke kompleksnosti. Potem je zanimivo, da se po igramo moguče zvini, ki so izlik, ki so bili včasih klasificirane kot. Ampak v grofiji marija terija 60-80 let predosko klasifikacijos, smo imeli krifikacijo še tukaj na grišem teh. In so blijo si klasificirane na način. In zde se je že par lete na pobud vinja, ki zdujejo dejanko. Vse občanje, ki so pašali v to grofijo, delajo vina iz tega območja. Kso tad je malo zgodovinska, pa je že za zbiratje da bipa. Nemci, da to na slovenska sorta. Tudi kala lepa zujna imamo parihih svetlih tok. Če pa biat, dokdoš najbolj kompleksno zadel. Imamo tudi čovede bodojske vrsti, nas zadnjem par lepih mednarodnih priznanc, določenih ocenje. Pen tudi za te, brad iskali. Amacijanega, si smo meli best in šol z muscatom oranžnim in slovenske istre, tako da tudi tak zedeva sploh že nekdo, ki ga bi radiočarali zmaga.

SPEAKER_02 53:20

Da končado del vino, co je recimo v tem trenutku leta 2006-2020 in and out. Navnih vinah, brez alcoholnih vinah. Wow pa's co last year.

SPEAKER_00 53:49

Per nas so 14 last year, čeho izradil so last year. 15 predavajo most fermentier za prešku steklenice in dobbiš obeče vino z svetlino, tudi na teren. To je por nas avdi že drugo leto, pa vidím do tuviniče kar 15, 15, 15. Neve, ne zavr več ne greveč. Navna vina mi vedno bolj umikamo zras, ker so si vinari, ki predelajo na tak način, naredili sami sebi služu. Ker se jih je preveč šlepala na to, da so delali vina z določenimi pomakljivostmi in se kuci, kar smo prišli do tega, da košej nekdo so naravno vino. Tako da spravim, se na koncu vsakdo vino naravno, ter izpraška.

SPEAKER_02 54:50

Prehajo je to pomenilo, da marna, pa vrednol.

SPEAKER_00 54:55

V tom stelu govorimo tam. Zdaj pa prihajamo v te sfere nove generacije. Brezalkohnih dealkohaliziranja vina rastejo in to skokovito rastejo. T tudi nenazadni razne kombuče fermentacije iz različnih drugih. Zej tako, da ta svet se razvija zelo hitra. In smotno bi bilo viti, da ne koncu je vse samo in zgodim samo vino, se treba znati tudi adapti. Zhoh upam, da testi, ki zdej posegajo po dealkohiziranih vinihte so dejanko vino, ki se včasih imja alkohol. Da so to tisti, ki se bojo postopa preveli tudi v kivce običajnih vinče alkoholni. Zanim je, da prana sloveni nizko alkoholna vina, niso nikoli potegen. Takem za enkazo totale skrajnosti ali je, ali ni. Umestne poti. Se morskar malo potrudite.

SPEAKER_02 56:19

Če pa greba v drugos smiren, torej už anyja, velika. To pa tutta določen visky, a little status, how to special and so that's a bit of this, and this car be blah provided. Yeah, so mango pasta.

SPEAKER_00 57:15

Whisky so definitively trenutno zelo trending zanimivo koliko enih mikro whisky in mikro realnosti se najde. Postaja destilarne, ki je kupeš za to, da se bodala investicija. Prehaja the trend in the jansko imastre occene termes teclemente, myh becz, in so moguče in če je splohna. Pa kakrkoli bo potem to lekla. Spravi se malo se. Enjehle umjela. Ampak je so doblej pre nas dobi. Kod je te vede? Škodka. Prav je za njihave whiskey. Any whiskey so teach super heavily picked, da im pravijo likvidasfalt šasti. Ampak. Te kila ima potencial oziroma bi imela potencial postati tokčasih bijžine. Problem je, da za tekilo se privi imaš skoli unlimited supply. K ti moraš začim pridelati netrano osnovno žganje, ki je nečano. Pre tebiš bagave. Bagave morajo vspevati 5 do 7 let, zato, da jo lahko ti še pripraviš za to, da bo zje delav. Tako da na žalost tekila mislim, da ne bo imela takov uspeha, kotin, je pa v zadnji čas videti neke izjemnih mikro varij je si radšnim maltom tudi včasih pozabajo in zelo nija.

SPEAKER_02 59:04

Zdaj zelo specifično.

SPEAKER_00 59:08

Novelja bolj. Tako da. Kojek ok, ampak pavadih prikonja, ki so se relativno potrošnih konje preverjenih uzorcev. N gre v neke nepoznane. Čeprav. Se pogovil z enom madam. Madame renesansa. Je privi v Franciji. Doktive konje, kolibriče na steklenico. Kod je totalno izventi stega klasičnega. Mislim, da ni tak pri nas še tam, da bi nekaj takega pripeljal v sloveni, da bi zaživelo. Tako da trenutno reski, košna tekila. Z kašnega malobnega delih oziroma druga. Tako da.

SPEAKER_02 1:00:06

Kaj pa pri tehganih prijašah premium določa vrednost oziroma dviguje cenu. Kaj tisto. Kvo mehni beči. Druh neka druga posebnost poče je marketinška karje tisto karne razliko.

SPEAKER_00 1:00:24

Pohji dolgo zrejen, ampak ti sto dolgo zrejenje zapirajo v toliko celofana in balže, da nabije testo in potem marketingško toliko več vrednosti, potem sampiranje taken, te ritual.

SPEAKER_02 1:00:44

Pre so govorili o vinu kot na ložba, so žega pijače boljša nalžba, kot vino ali slabša.

SPEAKER_00 1:00:51

Mislim, da prihajamo za enkrat z določen žane pijače so lahko boljša naložba. Prihajajo pa v to fazo, ko se bo začelo dejansko kazati kako inkaj. Ker za inkrat je še prepalo teh primerov, ko bi se žgala pijače dejansko napolno kopovalo za investici. Mislim, da sem morti z določen segment še profil.

SPEAKER_02 1:01:21

Za konec. Če bi mogli izbrati pajače vreče. Za vsak dan, inložnosti, tak vziroma vivo.

SPEAKER_00 1:01:48

Zadah ki se je, ne morem nikoli naveličen in je tako simple, ampak im sebi toliko vsega je na groni. Enakaj razmer je in kamer. Tiko zadovoljstva, lahko ponuditi plajača. Se vsedeš, je hlejen, imaš grenko, imaš svežino, imš sladko, umamija veliko traja. To je stvar, ki se ne morem čuditi, kako lahko uspeva. In se to morem navedečati. Je alkoholno krvisok tudi stanovni. Belo teelo zelo en organizam plus. Drugače sem velik ljubitelji penečih vin. Tako da preča vina absolutna. Pa tak je fermenti zaadnacite ish. Vastinski variant so misla zimljiv.

SPEAKER_02 1:03:02

To je neki naga.

SPEAKER_00 1:03:06

V različnych restauracija kochanis kombucha is a alkoholm. Nisko.

SPEAKER_02 1:03:16

Okay, to show some. Absolutely. How do you have my guest and so find this? Invested in life.