Kaj so podcenjene delnice? | Luka Gubo

V novi epizodi podcasta Invested. In finance. znamke JonatanMars Luka Gubo razloži, kaj v resnici pomeni kupovati podcenjene delnice, zakaj value investing psihološko ni preprost in zakaj dobra strategija ni dovolj, če se ne sklada z vašo investicijsko filozofijo.

Izvedeli boste …
•⁠  ⁠Kaj pomeni, da je delnica podcenjena.
•⁠  ⁠Zakaj podcenjene naložbe pogosto niso prijetne za nakup.
•⁠  ⁠Kako je Warren Buffett skozi čas premaknil fokus od poceni delnic k kakovostnim podjetjem.
•⁠  ⁠Zakaj lahko hitro rastoča podjetja kljub visoki ceni še vedno ustvarijo dobre donose.
•⁠  ⁠Zakaj se strategije, kot so value, growth in momentum, v različnih obdobjih obnašajo zelo različno.
•⁠  ⁠Zakaj mora biti strategija usklajena z vašo psihologijo, ne samo z zgodovinskimi donosi.

========================================­=====

Luka Gubo je izvršni direktor borznoposredniške družbe JonatanMars Invest d.o.o.

========================================­=====

Teme epizode:
00:00:00 – Uvod: Investicijske filozofije in strategije
00:01:03 – Value Investing: Kupovanje podcenjenih delnic (Warren Buffett & Benjamin Graham)
00:02:33 – Zakaj je value investing psihološko zahteven
00:04:01 – Dot-com balon in lekcija za value investorje
00:05:00 – Buffettov prehod: Od čistega value k Quality Investing
00:06:54 – Buffett danes: 350 milijard $ prostih sredstev in zakaj ne investira
00:08:29 – Growth Investing: Investiranje v hitro rastoča podjetja
00:09:24 – NVIDIA kot primer growth investinga
00:09:45 – Venture Capital in investiranje v startupe
00:13:35 – Low Volatility Investing: Manj tvegane naložbe z višjimi donosi
00:14:10 – Momentum Investing: Sledenje trendov in pričakovani donosi
00:15:13 – Value vs. Momentum: Zakaj sta nasprotni, pa vseeno komplementarni strategiji
00:16:28 – Tehnična analiza: Graf vzorci, podpore in odpori
00:18:34 – Kombiniranje strategij: Fundamentalna analiza + tehnično izvrševanje
00:20:10 – High-Frequency Trading: Milisekunde, makro objave in arbitraža
00:22:06 – Statistična arbitraža in pair trading (primer: Krka)
00:23:12 – Trgovanje na četrtletna poročila podjetij (Earnings Trading)
00:24:32 – Učinkovitost trga: So trgi res racionalni?
00:25:08 – Borzni baloni in zakaj nastanejo (dot-com, euforia)
00:26:40 – Private Equity in Venture Capital: Naložbe izven borze
00:28:02 – Makroekonomski pristop k investiranju: Globalna slika
00:30:09 – Primerjava strategij z S&P 500 indeksom
00:31:13 – Problem koncentracije indeksa: 10 delnic = 40% S&P 500
00:34:25 – Equal Weight vs. Market Cap Weight indeksi
00:35:07 – Kako izbrati pravo investicijsko filozofijo za sebe
00:36:28 – Zaključek in povzetek

========================================­=====

Vsa mnenja, ki jih izrazijo voditelj ali gostje podkasta, so izključno njihova lastna in ne odražajo mnenja družbe JonatanMars Invest ali z njo povezanih oseb. Ta podkast je zgolj informativne narave in ne predstavlja investicijskega svetovanja, osebnega priporočila ali ponudbe vrednostnih papirjev. Stranke družbe JonatanMars Invest imajo lahko naložbe v finančnih instrumentih, o katerih je govora v tem podkastu. JonatanMars Invest je licencirana borznoposredniška družba pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev. Za več informacij obiščite jonatanmars.com.

• Spletna stran: jonatanmars.com
• Instagram: instagram.com/jonatanmars_
• Facebook: facebook.com/JonatanMarsSlovenia
• LinkedIn: linkedin.com/company/jonatanmars
• Youtube: https://www.youtube.com/channel/UCK8AjQpLfU27j55VIYYj0rw

Transcript

SPEAKER_01 0:01

In dobrodošli v novem epizodi podcast Jonathan Mars Invested in Finance. W tej epizodi si bamo pogledali, kaj so to investicijske filosofije in tudi pačano strategije. Kato je to pomembno da izbiamo strategijo, da se slada z našim pogledom na svet in pač também rečemo investicijska filosofia. Pledali si bamo to investira warum buffet in katere so te prese strategia in pačan kakšna mora biti naša miselnost.

SPEAKER_00 0:40

And we are družbe Jonathan Mars Invest ali z new povizanych podcast is going informative naravan and near investicijs, any of the paper. Strange družbe Jonathan Mars Invest is a lovely financial instrument, which is governor in the podcast. Jonathan Mars Invest is license a board in the drugs pod nadzorom agencies for the informacijal, Jonathan Mars.com.

SPEAKER_01 1:03

There's much različnych pogled. Eden najbolj znanij je kupovanja podcjenih delic, ki je pač populariziral. Delice. To je neka miselnost, nek pogled na svet, neka filozofija, da če kupiš neke karcenjeno pač po nekih parametrih z neko strategijo, potem na dolgo rok pričakuješ pač više domose. In to samo ena iz možnih pogledov na svet, pogledajo pač o investicijski filozofij. Obstaja tudi drugi pogled. Zimo, en takih je tako iman grog investing. Se pravni investiran v pač hitro raztoča podjetja. To so lahko pačebna podjetja, kot so startupi, ali pač podjetja na bozah, ki pač ponovni so manče in pač imajo hitro rast. Potem pa obstajo tudi drugi nač in razmišljanja glede trgov. Eni z mednih je pač nekroekonomski vidik, se preda na podlaganje nekih makroekonomskih podatkov in političnih situacij in tako naprej, se pač odločamo glede investicij. In pa tudi potem mogoče malo visoko frekvenčni način investiranja trgovanja, ker pa mamo recimo pogled na to, da pački mogoče potrebujo nekaj časa, da asimilirajo pač podatke in informacije, ki pridejo pač na noven. In lahko z neko pač viš frekvenco zajamemo del tega domosa. Če se zdaj utaknemo pač same investicijske filozofije, ki je polaga pačega veliko investianje se pravh kupovanja potenih nolož, moramo razumeti, da pač to ni to nastavno počet. Zavej zar tega moramo imeti neko filozofijo in se pačem strjati, da lahko implementiramo strategijo tudi na dolgi rog. Zakaj? Ker če kupujemo potene pač delnice oziroma nažbe, se bo zgodilo to, da bi mogovili, da so z razlogom potenjene. Zap več nekaj podcenjenega po nodi, ni to najboljša situacija v tem podjetju ali nek drugi nažbi. Zakaj? Zato ker pač poteno stanje z razlogom, terdi so vse učinkoviti. In zaradi tega pač ene podsenega in je krati zelo. To pomeni, da pač nem bo večeno, kaj si tudi to kupiti bena. Zato pače ta potsen in zelo težko psihološko implementirati. K enostavno pač ugotovimo, da kupujemo teste stvari, ki pač so alibili na vrednosti, ali se poslabalo poslanje in pač mene celotnega trga intavih investitorje ponovanja negativno glede tehnoš. In prav tega je zelo težko pač biti tako novin velim investor, iz tega psiloškega vidika zaradi tega, ki je sentiment strga glede tehnož, pač precej negativen. In tudi zelo dolgo obdobje je lahko pred začnejo te potsene nednice inaložbe pridobati na vnosti. So daljša obdobja. Največji diskripacije bilo leta 29,200, ko so tehnološke delnice zelo hitro rasle, vse podsene nednice soble počistati pač primerno razlje? K je pa na tergo nastavna avforija, in so kupovali si pački kakovjetja. Mej ko investitor v podsenne nednice, so diso milke donosel, pa zelo negativno domose v tem obdobju, ko so neki indeksi razli tudi za 30 pa 50 sodkov. In to je ta vidik zakaj potujemo neko pač filozofijo, ker če imamo samo strategijo, kot katerimo. Nismo te strategije pojli oziroma pače filozofijo iz tega pač navili. Se nam to zgodilo, da pač po eno pa dvarj slabših domosov, in se pohmemo več te strategije države. In recimo bufet je pa skozi čas se veda slede te strategije valvy investing, in je kupoval podcene nalobe. Ampak enkoli pa postal imel to premoženja, je pomal težave. Zako ter imel kapitala za investiati, pač ni mogl enostavno kupati pod cenjen, ki so poprečju tudi maša. Zato je on presmeril so investicijsko strategijo ne samo podcenjenost, ampak tudi v kakovost. Sem kakova sposovanja poti je eden izmed ključnih faktorov, ki jih pač u bufet upošela. In ta sta mal povezana. Zakaj? Zato keramo mi neko podcenjeno naložbo, pač ne glede sam kakšna je njena cena glede na račemo dobiček ali glede na knjigo prednost in tako naprej. Ampak vse zanima neka fundamentalna logika pozadju podjetja. Se pravi da dobro posuje, pač da mogoče samo kratkočne slabe rezultate, slabše posovanje, ampak imamo pač neko predpostavko, da pače bo se to izboljšalo in da bo nekaj trend dobrega poslovan naprej. In prav ta kakovo spovanja je misso tista, katero je za zadnjih 30 letih moren bufet implementiral. Kej je bil investitor zdajnje čase, je pač enostavno kupuje kakovostna podjetja. Šve vedno poštevajo, da jih ne kupuje kratko so pač pred draga. Zimo trenutna situacija. Ko so trgi v Ameriki, kar precej dragi, je moren buffet v si nabral zelo veliko prostrih sredst na svojem podjetju. Ker pač on sposovanje, se pravili po zwarovanci, pač ima zelo dober casfl. In iz tega pač je vedno kupoval pač podjetja, investirno v dejanje in tako naprej. Zdaj zadnjih par let, ko so pa trgi pače dragi, je pa ta sredstva akumulala. Zdaj pogledamo, mislim, da imamo več 350 milijardskih sredst na bilanci podjetja. Kar tudi kaže na to, da trenutno očito on misli in se v njegova kipa. Da ni dobrih privožnosti na tergo. Sej mogoče kakovo posovanje podjetji mank normalna cena normalno vnjen. Tada ta kombinacija kakovost in pač vrnjenje oziroma veljo, je pač vedno bila pač dobra kombinacija, ampak spet. Samo dobro poslovanje podjetja še ne pomeni, da je privačno za nakup. To pa ta drugih videk samega velju investinga, je pa prevsem v logiki razmišljanja. Če malo mi eno podjetje, ki hitro raste in je zelo dobro poslovala. Pač bi reklemo kupiti to delico zato, kar dobro posluja in pač hitro raste. Ampak če bomo mi plačali za tako odnico, za tako podjetje, pač preveč, je lahko še vedno podjet v prihodnosti dobro poslovno, pa smo minarli sabe domose. Zakaj? Ker med moramo poštovato, da tudi na trgu razmišljajo na tane. Zapaj iščejo, pač dobra podjetja in če to cijelo tega podjetja pač pošajo to visoko, da je nač pred drago ne glede na posovanje, bo pač domi slabši. Če pa gledamo drugo smer, pa imamo neko podjetje, ki najposuje to dobro, ampak precej pričakovan, padilca tega podjetja zeda razla. To je neka osnova tega razmišljanja. In pa kupovan kakovosnih pač podje. Na drugi strani, veljo investingamamo pa bi tako iman grot investing. Zapej investiranje v rast. Tu je pa filozofija popolnoma drugač. Tu je pa prisloč takšen, da se ne pogleda, kakšna trenutno poslovne podjetja, se ne pogleda, kakšna sredstva podjetja. Ampak se samo razmišlja o prihodnih trehih desetih letih. Ali bo to podjetje lahko, pač hitro razlo skozi to obdobje, in ste tem pač tudi nekako obravčilo trenutno visoko cen. Ker delnice teh grot podjetji se pravvi hitrohstročenih podjet. Z definiciji niso pač po cenjene. In kar hitro razne, vsi pačem majvisoko pričakovanja za naprej, ter posebno pomeni, da so pripravljeni plačati več zahodnico. In so pripravljeni, plačati več so pričakanja visoka. Komeni, da pač podjet morajo ta pričakovanja doseči, če jih ne doseže, pot bodo domosi slabši. Dober primer je bila Nvidije, ki je pač kaj četrkleti oziroma zj še par let zelo presegla pričakovanja antiko, kar si je pokazalo v tem, da je cena de zelo močno narrasla. Ta grot investing ozirh investianje vast. Pa ni samo viso nadniški trgi. En zelo velik segment terga, ki se morče venture capital. To investiranje pač tega kapitala, to so ponovni zasebni skladji, ki pač zberajo sredstva od primožnih posameznikov insterov in potem išče startupe. Definicija startupa je pač to, da je to mado podjetje, ki pač pričakuje, da bo imelo zelo visoko rast. Kravlci tehov, on je pač glajo predsem. Da je potencijal za rast tega startupa zelo veliki. To nek startu, ki je mogoče lokalni, po ima pač visokih obetov, da bo to postalo 10-mijensko podjetje ali podobnega. Potem pač venčure capital izjama upralci tega kapitala, ne bodo investirali v tako zgodbo. Ampak logika je spet ista. To ki se ne gleda na trenutno vrnje. K trenutno vrnoč po deciji če gledamo prednost glede na poslanje, je pač zelo predrago. B sam iz tega koncepta gledali. Zakaj je, pač startu na začetku zgodbe. Inja visokih prihodkov, pa tudi sphani. Po nodi je dela tudi, ampak mapa pačka velik potencial. In če gledamo trenutno prednost, katera potem investitorji plačajo, ko investirajo v to podje. Je pač vedno po deficiji vnota, to fenje, tudi glede trenutno posovanje. Ampak zakaj? Je to pač včasih smilo. Zdaj za te, so pa potem pričakovani rasti posovanja za naprej, zelo visoke. Zodvejstro procent poslovanja, pač starta si nekih nizki prednosti, je pač neko karnost dosegljivo. Pač Apple, Microsoft, ne bo mogla narodi krat dva svojih prihodkov v nekem zelo kratnem roku. To nardi zelo nastavno. In ko se upravljati, kapitala odločajo za pač neko investicijo v njenih startu, pač celega potencijala prednosti tega podjetja, če deč tudi predsem ekipa. Ker je poti, ki lahko dosseže te cilje, kere pa si zadajo. Ker druga pa tak imajo za vrniti. Pač pomega tak dobra tehnologija, ampak pač sta je sveda nastala zaradi pač dobri ekipe. In to pristop potem se veda ki je drugačen. Investirajo v neke kakovosno podjetje, ki so podcjene in pomočnosti zo vrten. Gremok podobno analizirati, menagmenta in ostaviti zasljing. Mlajše kot podjetje mlajše in manče. Pač bolj pažne po tempa, da dossežajo te cilje. In zdajem lahko tudi naddi zelo dobre donose za te upralce. Zega kapitala. To je statistika zelo slaba. Ker zelo veliko startu se začne. In manjši del tudi financira. Rvčni upralci. In po tem še manče delež po koncu, zelo spej. Nijo tudi zelo dober dos. In pač tega se tudi uprvalci zavedajo. Venture capital inko system in, da pač zmagajo zelo pačetki. Ampakti, ki pa nadjo do nas, par se narodijo zelo visokega, in pokrije pač vse izgube te skladov, ki so jih nardi na drugih naložbah. Zdaj smo pogledali si pačing, kupovanje podsenih nahop, ki je tno povezan tudi z pačnem kvalit investing, zapraj investianje v kakovosna podjetja, in pa ta grot investing. To so nekako ti tri sklopi, ki so pač najbolj popularni, najbolj znani obstajo pa poče drugi pač faktor in drugi pristopi. Eden izmed teh je pač kupanje manj volatilnih, manj tveganih na lož. Kar se je pričilo na dolgi rok izkazalo, da glede na pač to tveganje, ki te delnice jih nosijo, imajo na dolgi rok, pač više domose, kot pa bi lahko pričakovali. Pač temelo volatility investing se pravi investiranje v manj volatilne delnice na ložbe. Če smo se zdaj dotaknili tehih osnovnih faktor, ki delujejo na delniških trgih, malo pa še precej drugih pogledov in filozofij in se reda po tem neome število strategij, ki pa niso vezane mogoče na delnici, ampak so tudi nad vezane na druge trge. Nato lahko pač vežemo recimo neko trgovanje, ki slidi trend. Pačemo se reče, Mum investing, se pravi, da se investira, tak kratko, je nastal trend v pričakju, da se bo ta trend nekaj časa nadaljeval. In statistike kažejo, in tudi pač domosi kažejajo to. Da ta momentum investing se pravi, da sledimo trendu, pač je domaz v presenjo dober glede na tveganje. Te strategije so b so dočas preprostne. To samo se pogleda, kakšen je trend določenih nalož ali zdaj tudi gledamo suvi gledamo delske trge obvezni in tako naprej, lahko samo rano pač te posamečne nalobe glede na predekle domose sprej 6 12 mesev in tiste, ki so nadili najboljše domose ponadi naslednjih terh meseh medijo še vedno zelo dobre domose. In to je pač ta defijacija momentuma, kater pa tudi kombiniramo z drugimi faktori. Ampak speti, če so vprašamo o filozofiji investiran, je to popolnoma ne skladno recimo z veljo investingom tisti, ki kupuje potene delnice, bo zelo težko pač kupovali momentum delnice, ki so medico zlomačno zrasladnje leto. Zakaj? Ker ponovanje velijo investing je nekako nasprotno trgu, ker pač delnico padajo in posami po ceny intaksi, greku pote. Mum je po deficiji pač da se kupuje koje malce draže, kot pa leto nazaj. Zakaj? Ker ti snel druge naložbe, so najbolj zarastle v tem obdobju. Gledamo karakteristike domoso teh dve strategij momentum in pa velju, je zanimivo to, ker poji ena deluje endobju, druga pa v drugen. In kar je smilajo na biti spej pač imamo to filozofijo, da smo pripravljeni kombinirati nasprotnih strategiji. Inpak skimbinirano, dobimo pač to boljše domase. Zakaj krememo obdobiti pač momentumber, najdi pa mogoče veljom dostaja, ko pa pač momentum in slabši domose, pa povi veliko investicije pačamo boljše domose. Ampak spaj, če si pa osočimo na to filozofijo investianja, je pa poleg tega momentuma, že tudi vbi to bolj teknično trgovanje. To pa tako imenovana technič analiza. Presto drugačen. Zajdo, ker si gleda pa samo eno posameznico in se to delnico analizira na ta način, da se gleda pač gra delnice. In kaj to pomeni, to pač pomeni, da obstajo neki vzorci, za katere so pač aliki ugotovili, da se nekako ponavljajo, in ko se pač ponovni in se nek ozorec pač opazina na grafu posamezne nolobe delnice, surovine ali karkoli drugega, se lahko pač postavi neko naročilo vanju, da se boč ta zgodba ponovila. Zakaj? Ker so pritekli vzorci pokazali, da preboj cene nad določeno prednostjo, da poju še više, to poč bozi trogovci izkoristijo in pač podobno počajo. Je pa problem tehnične analize in tega načina investiran predvsem. Da lahko en graf pokažemo večnim bornim drogom, anitikom, in bo simali drugačen pogled na to. Investingu, ko vemočče pod cene nade pač po cenene. Pri tehnični analizi temu ni tako. Tako en graf pokažemo. In bo nekdo reko super, drugo po reko, to je katastrofa, ta cena naložbe popače zopada. In sama tehnič analiza je mogoče tudi dobra v kombinaciji z neko drugo strategijo. Rimo, če gledamo nekijajo spraviti kupovanje delijski pače dobro hitro rastejo iz vidika poslovanja drubičko in tako naprej. Pa mogoče ne vemo, kda točno stopiti na ta trek da kupi to delico. Doskrat pač brizi drogci naprvalici prevoženja, to počajo na ta način, da pač kombinirajo neko izko strategijo in pa izvršavanje narčil na podlaghi tehnične analize. Se pravej, da pogledajo pač graf in rečej, ko cena pribila nek novod neke določene cene, pače bodo kniši kupati. Ali ko neka korekcija, bo takrat dostop noter v to pozici. Tako da te filozofije, kot sem parka z umeno, so pače različni, ampak se da tudi pač kombinirati. Ampak na koncu, kar je pa pomembno, je pa to da najdemo to investicijsko filozofijo, ki nam streza. Nekateri ljudej samo stvari, ki so potni. In ko videli delico invidje bo rekli pač je morem kuti za to je pa veliko. Investor, takih, ki pa pravijo kupovajo stvari, ki so dobe in so šele močno gro. Zakaj za pričakujem, da bo šla še više. In če stej pokažemo graf neke delnice, ki je pač po cenjena, kar pomeni, da pomovanje pač cena močno odpadla. Bo zakaj bi se tega dotiko, če pokreti naslo. In spaj obe dve strategijo, obajo obe filozofije lahko pač dobro deluje. Zakaj kupemo podsen delnice, pač statistično dokazano podjetu dobročajo, da so donosli pričkovan pač malci, kot pački koprnik indek. Grog investinga pa tudi lahko deluje, ampak sam tam težava, da so pa zelo dolgo obdobja, ko pač zaustaja taka strategija za trgo. Ampak vse pač so pa investito, ki pa z uporabo groh strategij, dosega zelo dobri donose. Ampak mores ta strategija in ta filozofija ni osobno stati. Čej pogledati mogučen drugi segment tehijen pristop, malo pak precej pojem večnih bolj visoko frekvenčnih načinov takja. To je pomeni to visoko frekvenčno lahko, da se trguje na milisekundah, ali tudi na pač urnem časovnem razliku, ampak po nito pačna kopanje por tri mese ali pet neke node. In en vidik najhitrejše možno izvršavanje, je to neke makroekonomske objavi. To pomeni, da ko pride neka novica glede BDP infajo, brez poslovnih poprej. Spre temu ustvari mnenje pričakovanje glede, kakšna naj bi ta vnost bila sprej. Anitiki in tako naprej poč objavijo svoje prečkanja in polna pohaj tega, ko pride dejanska objava. To bo pomenhu sveda, da bo počem trenutku, ko bo ta informacija prišla, ven, bo trk reagiral takoj. To se zgodi dočasno v parih misekund, in to ki so pač tudi pristopi, ki poskušajo razliko ujet in stežiti. Je pa to že to konkurenčno, da bi zelo težko biti zdravljen. Pač počne samo tvečji te skladadi in pa investicijske banke, pač nekel investor, sem posameznik, tudi zdrav, zelo težko pride. Poč podobno kot je ta način visoko frekvenčnega trgovanja na neke makroekonomske objav, so pa tudi neke vrste arbitraže možne. Zapavej če pogledamo recimo krka, kotira v Ljubljani, pač mislim, tudi na vršavi, sam pravim na Polskem. In način, kako pač bi lahko nekdo zaslužil s tem bolj visoko frekvenčnim trgovanjem je to, da bi gledal ceno na envozi in drugi, in če bi videl, da so pač nekaj razlike, bi lahko na jutro. Takoven arbitraž. Najbozi bi skupij, drugi bi podal in to pače razvijo pače stvar. To je tudi težko počet. Zazajo, karto je treba imeti preč zelo dostope do tergo za nizije. T zelo dobre algoritme. In posljednjo primero samo za za veliko igralce. Ampak je način tudi pač tega trgovanja. Potem če govorimo o arbitraži obstaja pa tudi malce bolj tvega abitraša. Načoma, če isto stvarno ani bozi kupišeno pa prdaš drugi za dva centa draže, pač tu nima tveganja. V primeru, da grešpa pogledati delka pa in drugega farmacijskega podjetja. In rdišali na zelo dolgoj nekotiš, da pač ko je nadalico zraste za 5% po namadi druga sdi za %. In to je pa statistična arbitra. Da ni pač brez svega ni nujno da sebo to pače zgodilo, ampak sem pač zelo veliko večjih opravdov skladu pa slidi to te strategiji. Tudi zelo pogosta strategija, je pa trgovanje samo na makroekonske objave, ampak na objavi posameznih podjet. To najbolj pogosto, ko so čtrletna poljetna poletna poročila, katera podjetja morajo objaviti in ko pride takrat pač to poročilo ven podatki, kakor je bilo pačovanje, se zgodi pača reakcija na bil podatek pozitiven, spaj višej od pričakovanih prednosti, potem bo reakcija seda pozitivna. Ampak je zanimivo, tudi gledamo te reakcije na trgi na neke kročen pač premikajo oziroma informacije. Da pa trgi nisopnom učinkoviti. Zakaj en med strategije, recimo, pač sam momentum deluje, je ponavadi to, da je ta informacija, ko pride ven, jo trek nam bisku implementira same cene takoj. Kar pomeni, če rečemo, invidja zeda nova porčila ven, rečemo, da imajo zelo dobre rezultate, više odpečovan. Bo cena delce poskočila, ampak ni nujno, da bo poskočila tak visoko, da bi dosegali učinkovito cen. In kar se to zgodi, da pač ta post earningsmento drift, same cena pač naraste, ponadi po temčenki času rasten. Se pravej te kratkočne informacije in objave ponovanje omogočajo, da druge tudi delujejo. In če soprašamo, glede te učinkovitosti trga. Pač gledamo ta ekonomski oziroma akademski vidik. Pijo določeni profesori, da je tak popolnoma učinkoviti. In da tako pride nova informacija, da se pač cena tako prilagodi. Ampak kot ni to čes takoven in trgi niso popolnoma učinkoviti. Kar tudi razvidno iz nasolnih kratkočih nihan, ampak tudi na dolgi rogse to pazite. Zakaj? Ker če bi bil popolnoma učinkoviti, potem do nekih balončkov naj bi moglo pridati. In pač balon na trgu pomeni samo to, da so pač pričakovanja investitorov nerajo visoko in posebno pošljajo cene del visoko, da enosno ni pač več stika z realnostjo in posično ta balon potem pči in se prilagodijo, sreda krepo nosto. In če bi bil trg popoln učinkoviti, do tega ne bi smel pač prič. Če vse posameznik popolno racionalni, ne bi smel tehnih pričovan. Zdaj tega tudi težimo pač momentije v tej fazi, ko nek balon nastaja zelo pač dobbično. Ampak se pa zgodi obrat in pač balon poči. To potem pomeni, da se veda te delnice, ki so bile pač prenahne, ali pa tudi druge na lobe in samo delnice, pač pridejo do večjih poc, nekih divovh, kerpi lahko rekl, da so potem normalno vnode. Poleg zdajhij, lahko te strategije implementira tudi na druge naložbene razrede. Zimo, svetem trendu, lahko delamo tudi na zatu, la delamo na srebro, lahko delamo na terimskih pogodbah na nafto in to naprej. Nej da to pačemo samo na dejni tergihpa nekih. Podobno pače tudi z kriptovalutami. Za kriptoluto je znano, da pač imajo zelo jasne trende. In posenkrati postaviti trend pač nek čas traja, in je to recimo za nim prisop za pač take trge. Poleg tega, če pa zdaj razmišljamo še malo širško, imamo pa tudi en sklop naloženih razredov oziroma nekih nalog, ki pa sploh neko terajo na boci. Prej smo pomenali startupe, potem imamo tudi takoven private equity. Prive equiti je pač so skladi, ki kupujejo pač podje. Delež z ciljem, da pač ali zriži več podjeti v enoč večjo grupo in potem spravi to grupo na samo ali pač podda nekem večer igralco. Tam je tudi specifika tane, da vse kombinirra več različnih pogledov na trge. Pri private equiti so pačutljivi na vnote. Če pri Venture Capu niso tako, počeka zelo visoke, pač visoko razlovanja. Private equiti, pač investitoji pa gledajo predsem na kakovo poslovanja, stabilnost ali podjetja, si lahko še dodatno z druži in se reda, da cenu, pač kojoj nekodje, da je pač primerna. T se spet kombinara neka kombinacija različnih filozofij in strategij. In klju temu, da pač to neki na bzi, je pač logika razmišljanja še vedno pač podobna. In če med zdaj mogoče od tehč posameznih nalož podjeti, in pogledamo malce širšno globalno makroekonoms sliko. Tej obstajo različni prisopi k investiranju. Eden njih je, da se pač pogeda, pač po svetu in se kupuje pač neke nahobe tam, ker mislimo, da pač gospodarska ras in posovanja nas sploh boljša. Tej so pač v zahju te makroekonomske analize. In zprašamo glede potem. Same investicijske filozofije, ki pač potem bi nam srezala za to, da kupujemo na ten način. Investiramo na ten način. Moramo biti pač pripričani da lahko z nekimi analizami na individualni naložbi, ampak na širšem makroekonomskem okolju, pač pridemo do nekih zaključkov, zato lahko pač imamo neko boljš informacijos, boljši pogledko pa drugi investitorje in tempač radimo neke boljše domose. Ten način je so krci kompleksen in zateven. Redki so ti investitorji, ki uspešno implementirajo takroekonomski vidik v samo investianje. In tudi način, skozi katerega implementirajo posame nakupe transakcije, je lahko kompleksen. Mi mislimo, da bo Evropa močša poslovala kot Amerika in tako naprej. To lahko pomeni, da pač kupimo neke termiske pogodbe na evropske indekse, in pa pačok tam se pravimo na padale, ameriški bors. In na dolgih rok ta makro investiranje. Nvisnih pač dok to pčene. So zelo spješni prizem, ampak pokreče ni neki zelo visoko glede dosnosti, je pa zanimljato, da je korelacija z recimo nekimi nalobenimi razredi, kot so obvezne ali, je pa korelacija dokaj niza. Tako da recimo, finančne institucije po konjski skadi tako naprej, se odločajo za investianje spraj pač da denarvo upravljanje upravljam, ki pač take strategije implementirajo zaradi tega kar pač je nika korelacija z drugimi naložbenimi razredi. In že umenjam pač donosnost te strategije, se moramo tudi odprašati za vse stale strategije, pač kakka je prečkovana donosnost glede, pač trga in tako naprej. In K se želim, recimo ta grot investing kupovanje visoko raztočnih podjetij, am določenih obdobjih zelo dobri donose. Pač leto inansko leto, je bilo pač tak primer. In podobne tudi pri valju investingu. Kupujemo pod cenice, so obdobja, koč to zelo deluje, in so obdobja tudi dos dolga obdobja, ki se pačno neduje tako dobro. Če primerjamo to z nekim pač klasnim delniškim indeksom. Najbolj pogosto se primerja z ameriški SP 000, to je pač efekno petsto največjih ameriških podjetih, ki so pač imali delž v indeksu glede na njihovo težna kapitalizacija spaj največje, pačima največji delžin tako naprej. Trenutno je Nvidia ena največjih inje pačma največji delž. Mislim, neko točno več kot %. In težava vvisto, ko se primerjamo z nekim takim indeksom, je predvsem temno. Ker že indek sam po seb usebuje komponento momentuma. Zakaj pač cene, ki grejo, pač imele višjo težno kapitalizacijo in posebno ima večjo izpostavljenost v indeksu notrij. In ko se primerjamo z pač nekim indeksom, pač automatski se primerjamo ne samo za pač SMP sto, ampak krat še tem faktorem, pač momentum. In težava trenutno, ki recimo pač je predvesem v Ameriki, je to da je tržna kapitalizacija vseh ameriških podjetih že to velka. Dače pogledamo celotno svet in kakšnem delež predstavlja Amerika v račemo razvitnem svetu, je še skoro 70%. Mi kupimo vse delnice, pač v razvitnem svetu bomo dobili 70% Amerike. Če kupujo pačnem marketalization. Je opteženost posameznih delic. Gede na njihova tržna kapitalizacija. Kar si veda pač po antih indeksov, je zar tem, ker je tržna kapitalizacija, pač način, kako se določa ute, je to dobro za to ker po deficiji, če pač ga je delnico, bo teržna kapitalizacija zla in posebno tudi pač del indeksu, pač zrasto. Kar pomeni, da ni treba rebalansirati. In to pomeni, da so niški. In če pogledate največje etaf ali indeksne sklade, imajo pač se veda takina, pač to težno kapitalizacijo kot pač način, kakšsen delež ima posamezna delica v indeksu, bo vidni, da so pačsi zelo nisko cenovni imajo prvalske provizijo, ki so pač celo določenih primerih nič. In karko se primerjamo po tem takim indeksom, moramo poštevati, da mogoče najbolj frij primerjava. Zakaj, so kar spet določenih faktori v določenem obdobju dobro deluje. In trenutno pače zelo delov ta momentum in pač ta grot spravati samo hitra raz pač poslovanja podjeti, in imamo težavo v tem, ker ne samo da je pač Amerika zela kot relativno draga. Ampak te 10 več največjih podjetji, ki so notri v tem indeksu, predstavljajo že sko 40% celotnega indeksa. Kar pomeni, če mi zdajmo indeks z domamo dobro diverzificiran potfel, nimamo. Zajazajo, kaj pač zelo te deset delen predstavlja 40 ali več procent, pač naše node v ta indekne. K si zodi, če te delnice začalno zgubati na vnosti, kar pač ja se veda možno, bo pomenilo to, da pač bo cel indeks padda precej močne, kot pa će bi imel drugi način obteževanih posameznih delic no terva indeksu. Če bi vzeli recimo podobni indek, kot je SMP0, pa ga vezem equal weight, preda vsaka delnica notri ima iso u tež, potem pač se veda posameznih veliki deset, recimo če po prišku večer korekcije, naj bi imelo velega vpliva na samodosnost tega indeka, oziroma je skladbi, ki so vezani na indeks. In posično karci se pač primerjamo, je treba to poštevati. Ampak spet, z način se moramo pač primerjati. In na dolgi rok je so veljel v kombinaci z pač skovosjo. In pa momentum, recimo pače dve strategije, ki imajo najvišje pričovanje do nose. Država momentuma je pa predsem im visoko pričakovane donose, ampak pride tako imenovanih momentum cresov. Kar pomeni, da pač so domosi dofri, po tempa v določen obdobju pač pride zelo velek hitr pad, tak šdelnice, in pot se temuje spet naprej. To mormo z pač našo investicijsko filozofijo. Moramo gotoviti teram steza, ker pač so specifi, če kupujemo podne nedice, namamo dalje obdobje pačne slabse domose, pa po tem na dolgi rock pač relativno ok. V primeru momentuma soč dobri donosi za umestni, pač več mpaci. In spek moramo pač tako čusven in psihološko biti pripravljeni na te karakteristike, ki jih te strategije poj same pač prinesemo. Poč tega glavna poanda tu je poprzem. Da pač mogoče razmišljamo razmišljamo o tem, pač kaj naša pačnarava, in potem pa zberemo samo strategijo. Pač prvo razmišljamo očije, potem pa zmeramo strategijo in gremo implementi. Pa da gremo pač tako iskati neke strategije, pačamo kaj račemo zadnje mleto, ali večer moč delovamo, k določenih utopih ne bo delovalo. In če nimamo zklajene naše filozofije, samo strategijo, potem se strategije nemamo držati. In če se ne držimo strategije, ne morejamo prenesti, kar pač oblila sama strategija. To se moramo zavedati in pač dajte sami mogče razmisljati o tem, kaj vam je skl: kupovanja in tehakteristik, in da lahko potem držite strategije. Če vam je ta episa bila zanimljiva, prosim z kašnim prijatelj, se narite na naš kanal.