Umetnost: dobra naložba ali draga zgodba?

V tej epizodi podkasta “JonatanMars / Invested. In life.” odpiramo svet umetnosti, zbirateljstva in trga likovnih del brez romantičnih bližnjic. Umetnina ni samo nekaj, kar visi na steni. Je avtorstvo, provenienca, certifikat, ekspertiza, zgodovina, redkost, okus, status, kapital in v najboljših primerih tudi del kulturne dediščine, ki preseže zasebni prostor.

Voditeljica Katarina Matejčič se z Emilom Šarkanjem, priznanim slovenskim galeristom, zbirateljem umetnin ter lastnikom in vodjo Galerije Hest, pogovarja o tem, kaj danes pomeni kupiti umetniško delo premišljeno. Pogovor odpira vprašanje, zakaj pri klasikih ni dovolj samo občutek, da je delo “pravo”, ampak so ključni tudi papirji, certifikati, katalogi, zapuščine, ekspertize in zaupanje v vir, iz katerega delo prihaja.

V epizodi se dotaknemo tudi manj vidnega dela umetniškega trga: ponaredkov, napihnjenih zgodb, mitov o najdbah “iz zapuščin” in razlike med delom, ki ima resnično umetniško ter tržno težo, in delom, ki je predvsem dobro zapakirana zgodba. Emil Šarkanj pojasni, zakaj so nekateri akvareli in dela na trgu problematični, zakaj galerist včasih ne sme gledati stran in zakaj tudi na umetniškem trgu velja preprosto pravilo: če nekaj zveni preveč lepo, da bi bilo res, je pogosto ravno to problem.

Pogovor gre tudi čez vrednosti slovenskih in svetovnih avtorjev, od Jakopiča, Franceta Kralja in Božidarja Jakca do Zorana Mušiča, Picassa in drugih velikih imen. Govorimo o tem, zakaj milijonske številke pri slovenskih avtorjih niso pravilo, zakaj določene zgodovinske prodaje danes ne bi nujno dosegle enakih zneskov in zakaj umetnost ni avtomatično dobra naložba. Nekatera dela rastejo, druga stagnirajo, tretja nikoli ne upravičijo pričakovanj kupca. Trg umetnosti ima svojo logiko, svoj ego in svoje pasti.

V epizodi se dotaknemo tudi zbirateljev: tistih, ki kupujejo iz ljubezni do umetnosti, tistih, ki gradijo javno pomembne zbirke, in tistih, ki umetnost razumejo kot statusni simbol. Ker ni vsako zbiranje enako. Nekdo kupi delo, da ga gleda. Nekdo zato, da ga ima. Nekdo zato, ker ga drugi ne more imeti. In ravno v teh razlikah se pogosto skriva odgovor, kaj umetnost v resnici pomeni posamezniku.

Poslušajte celotno epizodo in preverite, kako razmišljati o umetnosti širše: ne le kot o dekoraciji ali investiciji, ampak kot o prostoru, kjer se srečajo kultura, kapital, znanje, prestiž, tveganje in osebni odnos do lepote. Kaj naredi umetnino zares vredno? Kako ločiti dobro zgodbo od dobrega dela? In zakaj je pri nakupu umetnosti včasih najdražja prav napaka?

========================================­=====

Gost epizode:
Emil Šarkanj, priznani slovenski galerist, zbiratelj umetnin ter lastnik in vodja Galerije Hest

========================================­=====

Teme epizode:

00:00:00 – Ali so umetnine precenjene?
00:01:33 – Kaj naredi umetnino dobro naložbo?
00:06:23 – Največje pasti pri nakupu umetnin
00:08:11 – Klasiki, sodobni avtorji in ponaredki
00:11:30 – Koliko so vredne slovenske umetnine?
00:14:47 – Zakaj vrednost umetnin raste ali pade?
00:19:38 – Mladi umetniki in vstop na umetniški trg
00:25:11 – Kaj se lahko naučimo od tujine?
00:31:39 – Umetnost kot lepota, status in absurd
00:40:01 – Kako pravilno hraniti in preverjati umetnine?
00:45:02 – Zavarovanje, tatvine in varnost umetnin
00:50:41 – Kaj kupiti za 10k, 100k ali milijon evrov?
00:54:56 – Zakaj umetnost ni samo investicija
01:02:10 – Zaključek: lepota, ki vsak dan navdihuje

• Spletna stran: jonatanmars.com
• Instagram: instagram.com/jonatanmars_
• Facebook: facebook.com/JonatanMarsSlovenia
• LinkedIn: linkedin.com/company/jonatanmars
• Youtube: https://www.youtube.com/channel/UCK8AjQpLfU27j55VIYYj0rw

Transcript

SPEAKER_00 0:00

Kok je testi lasten, je stal dvakrat več kot v metina, vjetina sem je pa zila draga. Slame. Je 90 procentov na trgov po naj. Tudi po galeriji. Tudi v galeriji sem šešel povedati, to marnajo. To so več manj pravice, tak je barna pravci. Kobilci, ki se načranike. Je ta kilca, tako nekem za frizuje. Bjuje v zgodovini enkre bojen zoan mišič prodan za milijon evrov. Ampak da bi bil danes 200-300 tisočev. Kupuje se za pisanje manjovanja, pa kupuje se za smirko. Kraska zagrabi, on si ne obesijo vse slike nas, preveč. Če ma nekdo 100 milijard pa to drugi ne mora med zato kupaj.

SPEAKER_03 1:03

Družbe jonathan mars, moj je katarinači. Danes pa imam pravu umjetnij. Z mano je šarkan. Lasnik galerije histarejší galerii ravno carte proznavali 70 let. Dolgo se uvarete s tem. Incrite w pregela kako dobra nalžba.

SPEAKER_00 1:35

Stano pravi dobra neložba a tisto carmaž. Kaj je všeč, po kajash. Je to bolša nalžba kot financija.

SPEAKER_03 1:48

Super točnite je za pravdo prašanje ali, uziroma, zakaj so umetni ponovno porastu kot življenski sluh in tudi kotba.

SPEAKER_00 2:01

Zh porastu ali pa tudi. Mislim, da težko bi rečede strašno v porastu. Opremlja stanovanja. Prvi kupci stele. Stanovanja nova se opremla in si si želijo opremeti. Ne vina. Drugo pa je investicija, tudi vsa gleda. Če kupiš za tak denar, ki te ne boli se pravi na primer, 100 evrov, tristo, če to ne pogreš tega denarja, kupiš neodvisno, ki ti je samoče. Nekmede tisočev niče pomeni. Naj si kupi po ten tudi sliko konjni vremena ali. Čeh si ta denar težko privočiš ali pa nekaj pomeni. Pa ti moš tudi primisliti, kaj kupiš.

SPEAKER_03 2:54

Vemir stanovanja, veliki je govora o tem, kako dragi so najpremičili v slovem sploh ljubijani. Grejo stati zelo milijonske zeske. Ali te ljudje toliko danarja namenijo tudi za otemo. Ampak tudi za to da nekaj lepega visin, nekaj lepega stoji v kršnem potu. Green nepremičine. Tudi cena notranje opreme sploh greza u metnine.

SPEAKER_00 3:22

Jes dosekrat bilkomov, ki so nekaj glede, kaj kupli, pa ven, kol je tiesten, je stakrat več kot v metnina. Beknina sem je pa zdaj. Nažalost, da vse krat je tak.

SPEAKER_03 3:37

Kaj razlog na poznavanje, morda ne vejo ali moguče neko pomankanje, tudi neko izobrasbe, neke kulture, zgodovinskega občka za umetnost v konči fajno sem slovci kar nekaj dohrih umetnikov. Se niso to tak umetnik, ki bi bilo svetovno znanje. Ampak je razlog da nek dok je za lestenc za kamč, zas tolda ogromna denarja ne bopa za nek stvari, ki ima trajno vrednost, ki je morda celo na druba, ki je vrednost zelo raste karce obra in vrče še pared stran, slika za gotovo.

SPEAKER_00 4:17

Točno tak, tega je veliko. Čeprav moram reč niso si takšni. K imamo iz zgodovine zbiratstva ali da bi ljude imeli občuj za umetnost nekater. Zato do k pravim, je arhitek testi, ki lahko o premi, ne govorimo o zbirka. Arhitekisti, ki lahko prepriča, nasnja stanovanja, kaj paš. In dosti teh, ki jih arhitekti prepričajo, se potem kasne še vrne. Zaprav je najprej osnovni opremi in arhitek prepriča sliko dve kan je kipe, ko vidijo živijo s tem, še vidijo, kaj umetni na pomeni.

SPEAKER_03 5:01

Kako biš prepoznati kot prvo neka kartu umetniško vnost. In bi morda celo potencijal naložbeno vnost. Je še preveč boje ali neko umetniško vnost prepoznaš že zelo veliko stron.

SPEAKER_00 5:22

Najhitre vedeš umetniško vnost, se več dosti dobri avtor. Pledaš neke kritike, bilo kaj. Ampak še stanno 90 precentov je pa to, kar je tebi prirce. In kajče, če je to presrco boš to mel, ali pa si privošo, ampak pa moraš vedeti, koliko dar za to. Znih.

SPEAKER_03 5:46

Kaj je to dobra cina za umjetniško telo.

SPEAKER_00 5:52

Moreš priveriti smem vereti. Enem predavci predaj ogromna. 70 procentov ali 00 raznih takih podrepanje čudnih predajcev metnili, ki tudi nisomine. Ampak te ljudje večki nemeraz, zelo prida. In dos je kratse draže kot bi v galerija su. To je treba vse skupaj pogledati pred se odloče kaj je zamer pa preveriti na različnih stranih.

SPEAKER_03 6:25

Kaj torej, ko grešku reče zdaju, kaj je torej, treba biti najbolj razmisati in sploh češť da to ohrani vnost in se starost vnočuje. I umetnika redko zdela odkotje, takšni so trenutni trendi. Močče tudi pašo vsako stanovanje, vska stvar. Možnik zelo moderno stanovanje pomaš pa neko zelo tako klasično delo. Včasih to paše ravno, recimo starošanska stanovanje, pa imam radšne antikvarne stvari, pa z kombinaci z nekimi čistimi linijami. Zdaj bi sem preveč bilo. Pa ne gredi v stanovanje stavbo da vse da zje. Vesnici, pa se razfej in podobno inako tudi slike.

SPEAKER_00 7:25

Mislim, se vse našteli. Vse to moraš paziti. Kakšni avor, od ko je zvira. Večine primerov predajo vši sloveni. 90% domač. Dobrega avora že veš, vse težko greši. Če pa kupuješ pokojne avtorje, pa može paziti, kaj kuš. Da veš, da čista ome, da ma prvenjen za ni po nared. Moram reč, da je veliko ponedkov, ne si ter toliko, kot se govori, ampak je. Zhaj najbolj podnar dobra nlba za phiho potem ko veš, da si kupo po nared.

SPEAKER_03 8:10

Kako prepoznati ponedek in koliko jih je. Veliko kot se govori pa vendar veliko kartu pomeni. Koliko del živih je porarnih.

SPEAKER_00 8:21

Kakih 15, 20 procedov je. Kveš kupiš tam ko se lahko kupi. Prek Facebook, preek bohe, dosti primerov, bredene. Nito vsešno pravilo. Ogromno je takih prepodavcev na bošku dodajajo. Mi imamo probleme. Akvarej, franci, slane, jih je 90 procentov na trgo po narjenih tudi po galerija. Zdaj v galeriji sem šel povedati, to vmnajo. Problem je tudi sinne za bolke. Krici tamaj vse po narjuhnih na vrko podajo.

SPEAKER_03 9:13

Torej predajci vedo, da je po naredek. Ne gre zato, da prodajc za veden. Da je stvar.

SPEAKER_00 9:26

Ampak v sebi. K veja dobijo. Čovek, da nema za upanje, da ne ve, ki je to. Ne bomzel. Ne ved, ki je dobro našel. To so tak zgodnice, ki večeran primero, ne zdržijo.

SPEAKER_03 9:51

Seveda pa vedan lahtošni dobri primeri do steser si je na nekam posejo najdocznosti.

SPEAKER_00 10:01

To so večer nravli, tak je bla je price, ki se našle. Belgien. Marseille taki je.

SPEAKER_03 10:14

Če se torej v temut, nekdo odloč za nakup, kaj je to boln. Obezne sopne a to je kopat ali moguči kajene klasike, kjer si tam mogoče lakršku na regi.

SPEAKER_00 10:26

Enako drugo. Počkupišti klasike, moraš dobiti papir. Cerfat, se pravi, če je to gledna galerija, mora galerija dati svoje certifikat, tudi to ni stanno dovolj. Mi na primer prodajemo celo zapuščine France Kralja Jakupiče. In del casje smo jaksja tudi, dok je bla. Smo vidli, kot smo dobili. Pa tudi se daku piče. K je zapošini 90% del nepodpisanih. So v katalogih. So v katalogu ediane in moderne galerije in prav je dokaz, poleg tega še pa tudi eksperta, ki nam napisze ekspertizo za stranko da je to.

SPEAKER_03 11:13

O kakšnih cenek je govorijo, kakšne so za te najbolj veljavne slovenske ate, originalno delu. O kakšnih zniskih oddo govor.

SPEAKER_00 11:31

Pa karne zgodbe kaj več, ampak več.

SPEAKER_03 11:37

Torej v milijonskih snijskih.

SPEAKER_00 11:40

Milijonske znajske. Bjuje v zgodovini enkrati bojen zora mušič prodan za milijon evrov. Ampak da bi bil danes 200-300 tisoč evrov. In konečki so bili pred dolgimi podani. Nekaj je bila in to je revenirana podaj, ki je bila na dražbi. Danes ne bi dosegela.

SPEAKER_03 12:02

Torej nekdo ni na redu dobre na lube.

SPEAKER_00 12:05

Nis vse na možbe dobe.

SPEAKER_03 12:07

Kaj pa tudi govor, tako vidika umniče vrnosti, kot tudi na lobe primerjala slike grafije, ki moguče ena stvar je mal vse bet, kot kršna druga ali za vse velja približno isti princip.

SPEAKER_00 12:26

Z grafik ni po naredku. Graf je spet in če so ene res stare grafike. Grafije, ki imajo nisko nakladlo. Grafika en skozi endo, kateri to delale. Je nepremeno več vredna, kopa tanki je sto. Pa za spet odvisne od tehnike. Če je potisk, je vseeno prva ali, tudi je to komodov. Čeh, se paščajo z vsakim otisom obrabila. In vsaki odis nased je slabši, stan boljše niža številka.

SPEAKER_03 13:00

Kajšne soci za grafije, do kam gre.

SPEAKER_00 13:04

Do tisoče evrov, 150. Naj več. Kej so dragi zelo zaradi odvanja. Večji kip. Danzej na primer akuharlo. Ti sta dva kipa bi danes bla. Vredno še več. Ampak odlivanje je tam 100 tisoč evrov. Zahaj, ki pa še polto, pa vse druge še problem. Alpakni kamen, je kamen in klasej tudi hitro. Premanjih delih ni problem.

SPEAKER_03 13:48

Ampak cena ran.

SPEAKER_00 13:53

Glejbroh se imamo mi od so multipli. Multipli od neka avtor, delavek, ki so odliki, odlivajo večino v kremiti. K je relativno prna, vse pa lahko zlomi. Je neuštevna, multipli je tam od 10 do 150 evrov naj več. Polpa naš original gline, so od žganih gline od 500 do 2000 evrov, 3000 evrov, tak je normalne velikosti. Že tam, ampak to več kot 20 tisoč evrov jih nimamo.

SPEAKER_03 14:39

Reker ste, da se je za enosliko konječko zgodilo, da je bila predana za milijon, da bi približno 200 tisoč. Neka uforija ste se izrazli. Kaj se zgodi enega otra, tega enega dela, se to dogaja tudi v tujini. K bičana poslušamo kontra potene. Podaj so za milijon, nasliče predaj za 10 in tako naprej. Kaj se mor zgiti, da grecena tako drastično do.

SPEAKER_00 15:10

Kaj se tutaj zgodilo, pa je bena slika, ki je bila ekstremno skočila. Danes ne bi baj. Viko je prišlo na trg, in je cena padla. Z zadnjih deset letje zooma močično nažal, je šanel naš, ziroma za Italej, italijan največji avr, pa tudi svetovno priznan. Vedna prevelika ponudba je bila, padajo cene.

SPEAKER_03 15:39

Kako pa je samo likvidnost govorimo na tobah, da je ne samo, da ohranja vnost, ampak tudi da je likvidna. Precej man. Kako je kršna gotovina in najboljna mniče obveznice delnice in tako naprej. Kako hitro recimo dalabiš denar, se stvar spraviti v promet.

SPEAKER_00 16:06

Odvisno, kaj je za kakšne denar. Si ga ti kupo danes, bilag, če si ga kupo v galeriji, pa nekdaj jutri prneset o nazaj, da bo šdoel tako isti denar. Če pa to leto dve tri so to dobri avtorje. Večino te, kaj mi prodamo, praktično kaj ljudje prnesej za izno. So pa katerih tudi več. Najbolj za nas, tisikarje, mi smo dolgo z njim delali. 3 štiri razteve smo milje, so danes tri štiri krat, cenje kot so bred 20 ml. Ne pa za vse.

SPEAKER_03 16:46

In čeho nekdo kam predneseti tisnikarja kolmen relativno hitro.

SPEAKER_00 16:56

Da bi spetelj mesecni, pa se podda. To od danes na jutri. Mi to kupimo če nekdo prese. So tudi kupe samo vse pršajne cene. Cena za komisijsko prodajo, ima odprte karte. Mi si zmenimo, predajna cena je tolko. Proverija naša in DDV je tolko, in potem za kojoj ko predamo, glede zdaj smo predali nasli, ko bli zmenjeni za eno številko, smo predali za 20% več, in je tudi stranka potem, ko je bila minimalna cena do govre, dobijo 20% več, kot je bila minimalna. Zdaj me tudi povem, zakoj smo mi to predali. Če je tak dovoljna.

SPEAKER_03 17:44

Če še malve po slovenskih avtih. Kjer so tri tanki. Sveč vede z ni. Ne možeš stfiti. Kopli bisk, da bolj prepoznali, da bo pohvalil, pa krati vranja cno.

SPEAKER_00 18:09

Kakr drugi avtor, mučič je stanno še. Da bi vsešlo dolod tega avtorja, to ljudi prepoznajo. So pa kaj te reslike, tudi so šle z zadnjem časov. Napri medka kšajo, ekstremno prižan. Ne venče bo to vzdalo dolgočne, ampak spet pa verjetno bloker in nek veliko ne. Malo in testi, ki si želi, bo tomel. Kobilci, tudi poastarvi, so se cen dvigli, ampak mislim, da ne bodo sehrale te cen.

SPEAKER_03 18:48

Kater so pa tri slovenski ante, ki so v temutku pot cenjen. Pa se zar zgodi, da boznal, da se bodo cene dvigale, da bodo imeli dogorčno vnost.

SPEAKER_00 19:02

Teško. Teško, da bi koraj izpostavalo, in je veliko, ki bi lahko bli. Kdaj to krivo delja ali tudi obratno, da bi koga tak izpostav.

SPEAKER_03 19:15

Je še težje vprašanje, terje so absolut precej v tom trenutku.

SPEAKER_00 19:21

Predo smoče pred umej, ampak, ampak težko bi reko. Mislim, da bi moglo konknočel, ko ga izpostaviti, ki so ekstno prejem po mojem kusu, pa sigurno bo tak to stalo.

SPEAKER_03 19:38

Kako smo pa kimamo pod mladek, neko generacij, ki prihaja, ki je dobra, ne uprotu vidno reče v mladinskih sekcijah so dober dela. Mamo nasledno generaci, ne vem doblihalcev, plezalcev, karl smori z generacijami, ki prihajajo bodo med njimi, velika imena, katerega korčano.

SPEAKER_00 20:04

Bodo, ja mislim, da bodo, ampak prek ste govoriti o tih stremnih cenar. Nekdo če ne greva svet, je težko, da je doseže. Mislim take tiste, ekstremne. Surno pa man gdje mi ima vrho avorje, preko je pot cenjen moguče Emirek Brad. Je bil zelo visoke cen, da se težav, mis, da pot cenjen. Taki pesnik poet vekon je bil res. Zhajkom pa ni vše abstra. Vah je fan slika.

SPEAKER_03 20:43

Današ mladih ute vstopna, terži kot ni koči ali teži. Za vse najglede na to, so bi smlik, ki pisati, vedno mamo spominjo neke strgling aftorje, ki so na polbi, rečine ustvarali največja dela. Danes te več ne poznamo, kako pa z stopom na tribo. Je lažja ali teže.

SPEAKER_00 21:06

Teško je skošlo, pa tudi danes. Mi smo meli skor deset let. Galijo 35 kst. Zamela letno 5 rastav. leta starosti, in smo nadli en druženko, v metnemu zgodovinar mo je napisati tekst, pa smo radili razsav. Zajko so časi teži, nimamo več tega. Mogče tudi krivičen, pak je dosti naših avter. Tud ko ste prekli naši avti, ki jih gledamo, shodno posejnih. Pače vlčiš prije, naš avtor ki bi, paralelo potegno z drugim avtorem, je tretina cene, ali pa petina, isti ranka avtor, avstri, na prime. Niski, nekne cenne, so krko dražne.

SPEAKER_03 22:00

Rekli ste nemčenje. Je danes ramo zaradi usah novih tehnologij, zaradi socijalnih mrežin. Pač daš sliko na Instagram, TikTok, kamorko ujaviš in te svet. Je zaradi tega stvar lažja. Ali tem zgleda veliko stvari. K vidijo. Pa je moguče zelo teže teže najati nekih, ki rijih stop.

SPEAKER_00 22:32

Teško ga naj. Zato vska država, čim večirati, subvencionirati nastope naših umetnikov posejnih. Večino svetovnega posla si na semih. Zajči na di razvo, stan pravem, nekje na naši ambasadi v 15 na stopijo, pa pogostiti slovenije, pride ki staje premoženje, to najbo. Ali vidli bo tam testi par, ki bodo pričali otvoriti, pa na je več na takih semih. Beneški benale je. Da se pohvalim, ko je bil marko uče. To je bil šest let se di na bneškom binalu. Je en zbiralec, ki ima 10 milijonov težko zbiko. Je našo naj, kaj je naš. In skupo za ogromne denarje dveh. Bienalo, pa tampakše pojavajo taki zbirki. Brez tega ne bi bilo.

SPEAKER_03 23:40

Zako je šla slika.

SPEAKER_00 23:42

Nna je bila 50, enav 65 tisoč.

SPEAKER_03 23:48

Vše pritižno kupuje spheni za dom. Ali se kupuje tudi za pisarne. Če se nemoč, je vestihlo zakon, da morajo. Javnih institucija obsahki novradni, nevem koliko stov namet tudi za umetnička del. Se kupuje tudi za podjetja pisarne. Take storej ali je to pretežno za domahanja hiše.

SPEAKER_00 24:17

Kupuje za pisarne manj kot se včasih. Za stanovanja, kupuje za zbirko. Nekdo ki enastka za grabi, on si ne obesiti, vse slike nas, kerveč. Ampak hoče to pa to med. Daj ste pa virki zaradi tehnih obekov. To so blizbi tri razpisi. Vincerka fakulteta, medicinska fakulteta, inopčina krško mislim. So si tudi nekaj prijavljeno je zdajno tak. Števila je izgledala na zonko so medijem pisali instronomsk. Ampak za tisji denar je nemogoče to kaj opeti.

SPEAKER_03 25:04

K so lahko slovenski umilnič nači in tu inje to visven bo razvito predsem pa govorimo o popolno drugačnih številka. So stvari tako drugačne, da mal vsak svoje specifike in je to več majdo.

SPEAKER_00 25:26

Mogoče je, moguče nem, ampak vi pomej v tojini, ko so že praved, ki je bil zbiralec, so meli že nekaj po nas je takih zelo, ali skorda nič. In to traja in če je nekdo že rastl od otroka v stanovanju hiše. Zarabej za biti bogaše, damo pet deset livih del, znato drugače, ko pači zelo živi v praznih stanah. Tam še pogledajo ogromno stanovanje novih, je vse vlo. Skoro veliko kam več. To je dos problem. Pre nas je tega še premalo, ampak.

SPEAKER_03 26:10

Kere države soci, ki so dober, da so na vede in tegan. Nemčija pred drugo svetovno imela ogromno tegan se išče. Dela, ki so jih nadcisti pokradili. Neko delo, ki je velijalo zgubljeno in podobno. Še zdaj se išče.

SPEAKER_00 26:34

Dazu, da je resto.

SPEAKER_03 26:36

Torej Nemčija Anglija.

SPEAKER_00 26:38

Vse ta Europa je boljate so države večje. Zhodna Evropa cieka. Čejem so biti bogati ljudje. Vej to je odras bogastan. Mi moramo vedeti. Čav tudi reve živeli. Rase započine, ko se dejanja. Da so mogli za doj plačati par milijonov sam večer.

SPEAKER_03 27:16

Kako je sphki pri ujetninah.

SPEAKER_00 27:20

Majn so obdačen. Zdaj ponovnih sledna previca. Se pravi, da najprej ali kompletni deve. Mi imamo DDV posebni odredbi od razlike cene. Se pravi, čizde, predaj veliko delo. Mi plačamo ozirka deve od razlike vsejen. Sap je samo naša provizija je udačena. Zaj po noven boče pa zaraviti 4% slne pravice. To je en zakon, ki je že dolgo v svetu velja, paše. Da bodo dediči pa avturi dobili od vsake nadne podaječen preden. Najplačaj pabiče, Davek nabiče plače, če ste vi danes sliko kupli pa jaj dva preda take. Čepajo neke led v svo izbirki, pa se ne prda. Mislim.

SPEAKER_03 28:21

Kolej pogosto, pa slovenci kupujemo populi bolj draga. Tu je dela. Kršne je res znaneče vtrje.

SPEAKER_00 28:35

Najbolj najbolj iztopajoče vini. Tam je resirka, ki bo ogromna. Pa bo tudi mozej. Oni nisopovali del skriv za domek. Uni so investirali da denar svoji v zbirko, ki bo javna dostop. Da so ta denar vlagali v javno zbirko, ko javna zbirka.

SPEAKER_03 29:08

Najkoliko je.

SPEAKER_00 29:11

Bemo vidili. Dobro delo.

SPEAKER_03 29:20

Kopah dejanko recimo, da ma nekdo res denar. K pa bo tudi na ložbi. Zdaj je bilo na dražbi predano delo od Marka roka, ki je bilo kupljeno leta 203,7 milijona zdaj, pomeni 23 let kasneje je bilo predano za 86 milijonov za skor za 13 krat. Kako lahko se bošnik kupo za milijon pa predal za 13.

SPEAKER_00 29:59

Teško vse te svetovni klasije. Gre konstne. Denar je svetu milionar, milijarderu je ogromno. Zavi, del pa je testih top, ki on živijo mediti pamejeno. Zajem prikalso je. Vsi raste, kaj je man. Milionar je pa stan več. Zaradi tega tudi raste. Kotil por nas biško, pr nasče bi, kaj dan skupiti, da bošri 20 več.

SPEAKER_03 30:35

Torej, je to, ki je porast za to prešajovanje ranste, pomudba postajena.

SPEAKER_00 30:42

Govorim pri tehnih svetovnih zvezdah.

SPEAKER_03 30:47

K se običajno podaja na dražbah in veliko krat tudi njen. Kam grečaj. Najsem podnačaj da je. Najdražija slika. 50 milijonov dolarov.

SPEAKER_00 31:05

To ne bo nikol noben več. Apak tako smo rekli prečima nekdo 100 milijard, pa to drugih ne mora med. Niti ne mora dati na dnevno svetlo, ker bo stoletih zgina. Moriti zelo varana ne zaradi tvine, zaradi poškodb svetlo.

SPEAKER_03 31:38

Zakaj torej imeti tako stvar, če moraš dnevno uživati v lepoti, ker se višku za to, da ni uživaš. Ker je všeč, kar nam dio pomirja, karm mogoče pa napni za regijo, da mašto vekam, zaprten prostor na pravi vragi, nem preje svetlo. Njihčas ni ute. To ni zaresne uživanje.

SPEAKER_00 32:08

Tako ste rekli, to pravi. Zato maš veliko umetina, daž in, so pa nam reko. To niso ljubitelj. Oma tako denarjen, hoče met, da ome vi. Z tem, da se lahko pohvali v testi drugi, da omato. Takih je pr nas sloma. So birati, ki so meli ali, tudi slike v tepojih, ampak ker hoče to med. Pa si doma zamenja, sliko vsakih tega. Zajpa taki hstremno drage. Daj v tem času tudi zasluža, verno že dva.

SPEAKER_03 32:50

In verno pravi zbirati tega, tudi ne prodajo večjo imčo zmerko, nejem na luba in prodajajo za nemet.

SPEAKER_00 33:01

Nekateri podajo, pa si birko čistjo, zbiraš nekela, pa posej odločiš bošmen sti. Določen stvari pol tudi pridaš, kajjo višče, nimaš kam dati, ne da dan pa svoje zbirku ne studijo. Kesko študent, tistih del nisče pravil bečenih. So v dopoj, ampak ti stop za svoje spinne.

SPEAKER_03 33:35

Kaj pa meniti zelo modernih novnih delih. Najbolj znano je to delo komedijen, ki je pravil banana z takhlepom, tudi takom. Pripljena na ste je dusin za 6 milijonov dolov ali evrov kupil vzel banano dolaj upuch. To baj dražej banana na svetu in učen.

SPEAKER_00 34:10

Za to da ste mi za njegov. No prepričal da je to uetnost. To ne. Ampak to pa. Apak za to si lahko to prevočej drugi pa ne.

SPEAKER_03 34:35

Pa je tih so to izjemni, en kratki primeri intuji za to si vazia.

SPEAKER_00 34:42

Mislim da so izvijew. Yeah, but they say that's rejected for it, but it's like all that.

SPEAKER_03 35:47

Ampak to je izjemalo, da ne vedemo, kdo u resnici je tako zelo znana.

SPEAKER_00 35:53

Mislim, da sam neven, da je to. Kdo si več do druge, bju. Bli so irvi, nisi vedede, kdo je dela od njih, ker je bila kot skupina, pa je vsak delo svoje delo, pa so medili pre skupno na lepko irvi. Ampak ti niso razni, českih poznati, pa vedede, da je delo.

SPEAKER_03 36:19

Jsem sliko od enega, kaj naročilo mete, da sem fona. Pričem jasna ročila tega, ampak je bilo slučajno to njeno, zato je bilo češ in sem se veda kupila in vamda sliko sam sebe. Srednem veku bišku. Imalt dobro sliku. Ni bom nikol prodala dobi pomel sliko mene. Ampak je pa čes tak moment bil. Ker bočajno narena, brez moje vednosti, do niz do baj na podejne scene. In dokumentacije nje in namj zgodba, boljši.

SPEAKER_00 37:02

Da ste vinki smo inkati predaj eno slika strena, ogromnega mladenih pokopili, vrhunsko namana. Pa ni mladenče starček, meden starih ges baj. Ženska je lepša kot pa moški, za bilo kakšne.

SPEAKER_03 37:36

V zgodovini so bili portret in samo poreti. Zelo zelo popularni. Tej vsha družina, ki je dala nasilja, je imela poret vsakega člana. Zdaj je tako. Z telefonom ali kako kar. Sede ured.

SPEAKER_00 38:17

Še stanno todo potret. Odvisnet. Da breakfast, antogo nerko, manje potret. Grda starega deda v vrhunce, ker je dobro namalana. Da ni stanno to, da ni večeram je malo.

SPEAKER_03 38:48

Kdo geen samo je slik.

SPEAKER_00 38:51

Jehtaj dossier. Ne pa tak ogromna. Tako času je to blog. Yeah, se nem slekar slavinskie, ki so si obrnik bogati, naročali po petjuro svoje potretne. Za mene brez, ampak.

SPEAKER_03 39:12

Vi nimate svoj portret. Nove z katerim delete.

SPEAKER_00 39:18

Dobil smo inká starila od Kirja Meška, me je slika z začel. Pa narido enport, pa sem bil tak nam reklako 30 let nazaj, pa sem bilanki tako danes, na te slike.

SPEAKER_03 39:34

To je dobro za mast danes. Prejš pa govorila o teh starih starih delih, tudi po več tolet. Kajšej. Ampak načeloma ali obstaja. Zlo klasično pravilo, kako hraniti se vada bolj vredna umetnička del. Se vapanci je veliko vlje. Čimr sliko 500 euro naprej.

SPEAKER_00 40:36

Nad radiatorom ni dobro. Blizo kamina ni dobro. Ni dobro, če se kad. Da mašistem prostor, ki se kadi. K je ne prepoznavanja. K so kadili kot turki. Ne prepoznavanja zaradi. In zelo težko odčistiti. Vlaga šodi, ni pa to tako čutljivo, kot je občljiv paste. Ker nas sonce prepada. Zamaš tudi že stekla, ki so uve zašita. Tako še dosan, nipa tak je pomoč malo popaziti. A blega sigurno.

SPEAKER_03 41:16

Kršno pravilo stekling. V kolerija pač neki ni ste.

SPEAKER_00 41:22

Stekla so na deh papirja, je dobro so stekla. Zajno in podobno. Spati več mašno, dalgo ceno telo. Do kdiš po mozej, da so zaštene. Zakaj? 50 let, po petskih letih je slika omazana. Če pa mašči sliko, za steklami, je nepremno bolše. Ampak so dan sem taka stekl, da ga ne vidiš. Moš prav potipa, da vidiš da je stekla.

SPEAKER_03 41:52

Kaj pa obnova slik? Veliko poslušemo restavtu. Sploh seven za najbolj znanja delek. Da sam valahran, da se rastaviralko in so bistvu spodi, videlso ribo, pa neke voje. Njih končala ta končna različica. Je treba za tak malboša delela. Rmišljati o tem, da je treba vajati obnoviti. Nakoj času.

SPEAKER_00 42:27

Ovisno se vidi se vidde, če se dka iz okvir. Ker viddeš v tisem delek, ki ga okvir pokriva, če viddeš tam vhodne vrtu, tam je po navadni originalna barva. Tam pa je že umazana. Ampak to nekočasih. Neka zgodnice, pa še bajo pa ne vem, kaj vse sočli. Zato so restavorije, kičisti, do laki na sliki, da greš globalno, pride v barna plast. To treba prepustiti. Pa pravim preveriti, kdo je dobber.

SPEAKER_03 43:09

Ker smiled, restavatorske verzije, tak je da bi prepoznala. Glede na originalne.

SPEAKER_00 43:21

Je bil znanej resorator, ki je bio blazo soven. Ker poslika z teravami pa na novo na malo. To se vidio. Uve svetlo se da dokaza, tudi je viden. Take slike so unničene.

SPEAKER_03 43:39

Sed in to uve svetla autentično, stjana pravem, da je skupek vidiš reso.

SPEAKER_00 43:50

Vidiš podpisje na novo njen. Se pravil napami, govori, če z je slika podpisana na novo, ki so hotli pripisati. Drugem posvetju za uve svetlo, da radeč podpis.

SPEAKER_03 44:12

Če greš v neko obnovu restaviranje takšnih zki soeda varjetno, odvisno od veznosti samega delja, ampak. relativno dobro in želi to malu noviti, na každen strošek mora.

SPEAKER_00 44:31

Maj, kaj, čine vango 50, 600 evrov. Drugo začba dublati, če treba podviri meneti, če je razpočan pa bilo, kaj pa temč. Zaj slika, ki pa vrede 100 evrov, se pa nesplača. Da je to zajja meme.

SPEAKER_03 44:58

Kaj pah prižihtavanja. Kaj zavarujemo, hišu sebe. Je zavarovanje umetniških del od nekih znakarki nu. Zaradi požara, posavan.

SPEAKER_00 45:19

Mi imamo v galeriji zavarano. Mi moramo medeti. Ko sem stranki postil dokument, ki zavana pri nas. Doma pa moram zeti pošteno povede, da mam je zavarala za vse razne za tatvino. K je bila premija tak visoka, kremno. To sem pripleti požar, požar pa ne ven kaj potresati kaj pa to mamo tak. Je slabo sigurn. Ampakim, da se pošem, že ni težko predamo. Klepov. Ampak treba vse poslikati. Slika je fajne medi poslihane vse po sebe, pa vsake v prostoru, k tem ti tu dokazuješ, da je to tudi. Apak prej kose pojavijo. Zdaj da bi pa pranali slike, da nekdo naročilo vlom.

SPEAKER_03 46:22

So ti zarovanje, fel visoke.

SPEAKER_00 46:27

Nej, naj bi se slagal za ta tvina venda zelo visoka. Naj se slaval za prece.

SPEAKER_03 46:38

To zavarovano karimo pri najprečinah, čeprav smo norri njen, je zelo malo nepremičnih zavarovanih, sploh proti potresu. Kede na našo zgodovino ni tako redavne rado, da smo sem zdi ukletnico. Živim v hiši, ki je preživela lbljanski protres. Upam, sem navarna. Moram pa priznati, kaj je samela potresa. Ker pačam kredit, hipotekarni, in banka takrat zahtevala zavarovanje stanovanja. Čeprav cela hiša, kaj spomeniška varvana, zavarana, niso zahtevali potres. In po potreso v Zagreb in Petrini. Jsem rekla. Prva stvar hočam tudi potres, nikoli nič. Ljubljanje na promnici na potresnem območju. Zagreb je bil. Mislim da svemir spod zavaruje večje vnosti. A torej premičnije zavajo.

SPEAKER_00 47:55

Premičeni manj. Ampak dos kimovanih pa. Vse pre umetnine so pre drage, pa premija je bila previsoka. Nisem pa preveril, ja sem to predletil. En termotek so dvigliho kstremno, potem pa nismo večer.

SPEAKER_03 48:23

Zdajemo nekih umetniških statov. Zdaj se je zdaj, ko so treh minutah.

SPEAKER_00 48:39

Šfološko museo. Groharih na dve, tri, dela, koko vkradli.

SPEAKER_03 48:46

In so kdaj za okružla?

SPEAKER_00 48:48

Mislim, da ne. Nislo bla ta capitalna dela, čudin, da so to.

SPEAKER_03 48:57

Nekdo vklad aspa, so je nekdo ukradl, kar som obla recebe. Also nikdo ukradl, kar small. Kreda, co circo lumination, who's a meeting, that is very well.

SPEAKER_00 49:20

Yeah, but much fotografia, that fotografia, next year, they are sigurno. Take the measure. Je dogo nisam gledal te gaden.

SPEAKER_03 49:37

Nos pa včasih gledal, našem socialmente, so pred 20 let moguče še več v Lumil, in oni so živali po celem svetu in somdače. Ampak pačekli so that same umiški delipo in co, in je pačar razlego, da so dejansko vzeli to karlo je vredno. Torej mogdo zelo dobered injecte, kot rečeno tak otrok, ampak to danes nem znala in z rage tam vše tam. Ker sploh prekašnih sodobnih umetnikih. 10 milijonov.

SPEAKER_00 50:27

Abstraktan, meni z najljupših, takih abstraktnih sticario, eksme, to 100 tisoč evrov.

SPEAKER_03 50:36

Kaj pa stačeno. Umednička scenja alianski terg je pripravljen za to.

SPEAKER_00 50:44

Neče kesha ni. Z počina engl tega ni več na trgov, da dali več odvisno, ki je naš slovenski ni tak, hvaši ali srpski, je bolj zredno za take kstremne cene.

SPEAKER_03 51:01

Rec.

SPEAKER_00 51:02

Večaj več je, več bajašov, predo so razmerno narodu in der. Pre nas da takne z terbo te vidli, kakviče, kofica na primer. Če bo da, ampak koje, da pol milijona vna na realnem trgu, ne bi bila dosegela.

SPEAKER_03 51:26

Všna ocena, kako krijg denarja mam slovenci v umetninah. Nek sier mislim, da sem vidila te zelo splošne koliko mamo na bankah, mama v rednosnih papirih, neprimičninah, u zavrovanih. Mislim, da to zladu, neked umiški de lahje, je okvirna ocena.

SPEAKER_00 51:53

Sigurno je very. Mi imamo zbiravce, ki so milijon, dva, tri z very vede. 100 miljonov reden pahini prasma.

SPEAKER_03 52:07

Gede na to, da je to pački podcast, ki daje na svete a to, ako s týmarom tudi uživati. Me ste rekli, da slovenci nemamo neke kulturate tradicije. Če nekdo reče, da hočem medialni na stanovanie, hočem metri denari naloženega tudi u to pa hrati uživam. Kaj bi preporučili, kaj kupiti za recimo 10 tisoč, 100 tisoč milion.

SPEAKER_00 52:42

Mam nadzieję, milijon nimam kaj pomovedje. Ni za 100 tisočev. Misej, za milijon. Za sto tisoče paž. Da je denar vložiš, samo v klasic vložiš. Da je mogoče krivi, kaksi grohar na trgu je lahko kakšne tudi 100 tisoč evrov. In teh ni dosti. Tej to bo stanno tako vnost večer majh hranila. Zam rečel, tak za standardom, glede v te klasike, gre malo groj, ampak standard raste, tudi to. Zet tisoč evrov. Je že kar nekaj izbire. Apak tudi so praktično vse klasike. Što tisoč evrov. Je že tudi od jakopiče naprej. Vsi impresionisti, 10 tisoče evrov je lahko že.

SPEAKER_03 53:42

Kaj pašem probojete najedril da milijon pa ni treba v Sloveni.

SPEAKER_00 53:55

Za milijon je kakva je malih piccala. Já jsem greve dobro na mej, in je bil tak luci, very much by. Premija pa you and 100 euro ne take a nešto.

SPEAKER_03 54:34

Srečki kupuje.

SPEAKER_00 54:35

Ne blà jemu število, nepošteno. Kiko bouli, to gre dobro je name. Correct on udba. Tako da će bi imel milijon, biseka malega pika. Men je dobro.

SPEAKER_03 54:58

Ne govorim za galerijom, govorim za osebno za umetniško delo.

SPEAKER_00 55:03

Preveč.

SPEAKER_03 55:07

A to pravda via žena.

SPEAKER_00 55:16

Pa živahne meh.

SPEAKER_03 55:23

Aj vi sitko neko vidio.

SPEAKER_00 55:28

Eno slico si na primeiro čakal 15 let al 20 let se nema slavé. Ame reka Benarda, s novega medija, mi je obljublo, pa drugič, pa drugič pa bo, pa mi dve slike živi enam with mesto po klo. Person bilitje v Madrido, km sliku. 11 večer domov, in smare nočia obshala, to je slika. You don't know what you say, yeah.

SPEAKER_03 56:05

Need to help, and you're trying to provide a little bit of a lot of it. Only take this in that je t'allow, what they mislike you're ready to go to let none.

SPEAKER_00 56:28

Da prijem domov, great pogled. Next crado, ampak da to vidish počuje. Včasih smo meli klasike v dnevne sobie, da so dobne, moderne slike v dnevni sobie.

SPEAKER_03 56:49

Par more veliki.

SPEAKER_00 56:51

Pes je ne vrtim večer.

SPEAKER_03 56:54

Ne glede na točen, vse redu zogrevanjem za prečovanje.

SPEAKER_00 57:05

Beli, nekdaj 20 slik doma, pa še manj. Kre stanovanje beli dva tri dni brezega. Da krat vides, kaj lahko nedela pomenje. Ko je stilna, testa bolniška bela svetloba po celem stanovanje, ko pašti testo, kar ti je všeč, nastne, je pa enžitek, vse meni. Absolut.

SPEAKER_03 57:30

Neko dušno prostor. Zer je resilno, kot ste rekli, tudi arhitekturno in oblikvalko in interizko nem maram. Teh stanovni, ki so preveč klin. Včasih izgleda na pol kuh. Klawnije mrtvačni da bila skrošlafom, tam pomil in čiston, brez neke duše, brez. Hladn.

SPEAKER_00 58:02

Veliko krat danes če pogledali, kakr opreme. Arhitekt, hoče biti zodar, arhitekt, umetnik, ki par pazi različne, da praktično nekiko dela ni več kam beset. On hoče vse on sam raditi. Dobriek, pusti mora podpisati porta projekt. Ampak če on tudi komponirati veliko delov, je ogromno nardi. Vej še več parniko.

SPEAKER_03 58:42

Nostojalo tam visel. Preden profesor, kaj bi si kupali za milijon. Kaj pače bi pač samo ne boje meje, kar si tiče denarija. Kaj bi kupil.

SPEAKER_00 59:05

Tu nem ka nem preparado. Precał me všec.

SPEAKER_03 59:15

Bije kupel endeal, recimo domala milijardo. Za tad dinar.

SPEAKER_00 59:24

Oran scirko. Ja se stan na pread. Včasih ko so se stanovanje pre nas kopovala, je bila ogromna pomudba. Pa je bilo dos ljudi, ki je kupovalo, pa sem parekl, zakaj kupuješ two avore, ker več man so žni avori, koblih ne prideš. Rnih zgodnice, kaj so kopovali za 50 stoč evrov, neke slike, ki na koncu niso niče doste vne. Zlovenskimi ati, bi si pa naredelo vrhunsko biko. Za takrat, so ble. Tho kaj bilo takrat se pridalo in skrat deset. Če bi takrat vlož do snar, bi mal respo biko. Ko smo rekli za prihv, ampak neekstne številke.

SPEAKER_03 1:00:16

Končavan, ker so začela reček 37. Slepam, da so kupci velik del povratniki torej. Imati relativno stojno zvesto klimentel, ki več pridejo in nekdo kapoče en karti nikoli več je to manjši deleš kucev.

SPEAKER_00 1:00:40

Večino je starih. Predo pa kakr tudi novri. Zud nekaj tuco, ampak zpošnej razne to je bila izema. K smo je še podalično pa omejeno do 50 tisoč evrov, kaj smo podali tujco. Nlažem en Kitajc prišelo, pa je kup, ampak meni bilo lepo, tudi en drugo kupo iz bahar, kaj po slike posla fotografije, kak je to beso. To da tudi neko. Ampak večino pa naših ljudi, ki se vračajo in večer man.

SPEAKER_03 1:01:15

Pre sam pogledajo.

SPEAKER_00 1:01:18

Ampak večino ljudi se pol nasiti nasiti. Zem, so hišajo, opremli. Kaj mal, zamenjati. A to pa, da bom še enka lukno vrta, nem takih ljudi še pridejo, kakor skupajo, ampak so pa izbialci, ki pa skopujo, ali na ročijo, kaj bi.

SPEAKER_03 1:01:42

So to premšljavine na kupi ali tudi na kup namah, torej predem videm. Zbiralci so premišljali.

SPEAKER_00 1:01:50

Te so premišljali. Onna prej, veče. Mi to ve, karč dobiti, na ga pokliče.

SPEAKER_03 1:02:02

Ker točno vejo, kaj iščejo in kako ste čakati. Najlepš hvala za tom. Ja supam, da bo kršnega poslalca in dalca naduša nad tem, da denarda tudi ukašna dobra omečka delela slovenska. Da ne najemo samo počino potrošnih material. In take stvari, ampak da tudi stvari, ki ostane, tudi nam vazda nek novo zadovstvo. In ko ste rekli domovije pomirši, pa še zadovoljni, tome. Tako za vaš in naslednji. To je bio podcast. Invested in life družba jonatan skatina.