Kdaj jahta ni več statusni simbol? | Matjaž Murko

V tej epizodi podkasta »JonatanMars / Invested. In life.« se podajamo v svet jaht, navtike in odločitev, pri katerih denar še zdaleč ni edino merilo.

Voditeljica Katarina Matejčič se z Matjažem Murkom, podjetnikom, ustanoviteljem in predsednikom skupine MennYacht, pogovarja o tem, kaj lastništvo jahte v resnici pomeni. Je jahta še vedno predvsem statusni simbol ali postane za pravega človeka način življenja?

Pogovor odpira vprašanja, ki se pojavijo pred nakupom: koliko jahte dobite za svoj denar, kdaj je smiselnejši najem, kaj pomeni izbirati med manjšo novo in večjo rabljeno jahto ter zakaj brez iskrene ljubezni do morja tudi največji proračun ne zagotovi prave izkušnje.

Poslušajte celotno epizodo in preverite, kdaj jahta ni več samo drag predmet, temveč prostor svobode, doživetij in življenja na morju.

=============================================

Gost epizode: Matjaž Murko, podjetnik, ustanovitelj in predsednik skupine MennYacht

=============================================

Teme epizode:

00:00 Uvod: Kdo danes kupuje jahte in Slovenci kot navtični narod
04:56 Zakulisje industrije: Velikost trga in zakaj so serije modelov omejene
08:51 Znani slovenski lastniki jaht: Mit ali resnica?
15:01 Svet mega jaht: Stroški vzdrževanja, jahta Jeffa Bezosa in omejitve sidranja
25:56 Jahta kot investicija: Padec vrednosti skozi leta in fenomen znamke Riva
30:09 Stanje na trgu: Vpliv kriz, razcvet med Covidom in trendi pri najemu
36:38 Sejem Internautica in kaj ponuja jahta za 10 milijonov evrov
41:53 Cene najema: Od preprostih jadrnic do luksuza s posadko
49:32 Prihodnost navtike: Električna plovila in posebnosti ladjedelništva
54:22 Nakupovalni vodič: Kaj dobiš za 100 tisoč do 10 milijonov evrov?
1:02:24 Zaključek: Kakšno navtično izkušnjo bi si osebno izbral Matjaž Murko?

• Spletna stran: jonatanmars.com
• Instagram: instagram.com/jonatanmars_
• Facebook: facebook.com/JonatanMarsSlovenia
• LinkedIn: linkedin.com/company/jonatanmars
• Youtube: https://www.youtube.com/channel/UCK8AjQpLfU27j55VIYYj0rw

Transcript

SPEAKER_00 0:00

So moral and youbiš and you should potem like nothing is like a good and what show the take nah.

SPEAKER_02 0:10

Dan black my 430 meters co super jahto 4 for eve.

SPEAKER_00 0:16

To get the like pop them to plahny research. The jahta je was druga. 150 tis0 evrov, da bi žele po jarnico vabino dobernemo motor. Za 120 tisoč. Rivo 1 z štiri člani posadke, pet kabin. Ti lahko kupiš infinito za 10 milijonov, lahko pa za 10 milijonov kupiš 40 metrijško jahtov, ki je staro does.

SPEAKER_02 1:03

Lepo pozdravljam ponovno v podcastu invested in life, družba Jonathan Mars, moje ime je Katina Mateči. Danes pa bosimo govorili za te, ki je še posebej aktualna poletje in sicer so jahte, gli tamani. Možgovornik danes bo Matjaš Murko, generalni direktor grupacije M Jacht. Pedsem pa dober poznalec, ljubitelj morja in tako naprijed. Pozdravljen.

SPEAKER_00 1:33

Pozdravljen.

SPEAKER_02 1:37

Kdo ima danes varko? Ljudje, ki imajo res radje morje, ali imajo veliko denarje.

SPEAKER_00 1:53

Tak, samo za to, da bi to imelega prestiža takih ljudi vreku, skor je poznan. Velik investicije, najsarilje tudi za investicijo v proste čas. In ter je danes vedno man. In če mor na ljubišče in večna, premujočem izbajoče vse vilo. Potem nekdaj nad narki nam si guda, že bo želel in bišel v tak na kupu.

SPEAKER_02 2:30

Ampak pogledajo vse neke vrste, statusne simbole. Nekaterih veliki ljubiteli na popok apartna na vodi. En tojemje, kot poslovni ali kakršenku strošek. In pa tudi raj pozvaja smla in so. Kmrov, obalne morske meje, pa vendar smo kr nafla.

SPEAKER_00 3:03

N glede na to kratko obajo. Ogrno naših ljubavnih morja in morja polcev. Tejvaško bajo, hvaško infrastrukturo, k tam najmamo 200 odokov, imamo več možnosti. Am glede na to, če v petnih sopotah nedjah praznik. Da ste vidili tam nasotine varhnih, veliki, starih, načodni pogon, ja vesto šešni. Zako da bi rekel, ta razpn danes nafne industrije, je zelo šrok. Zato dosti krat. Nabiš dosti denarja. Tu reselja in ljubezen do morja, po tem lahko tudi za relativno malo denarja, si privočiš plovilo in začneš uporablj in odfati na morje. Prem paš časem, morčas voj. Več plovila. Se morda odločniče zakaj večer naprej. Vedno je to prašanje, kso to uspešni poslovne že enja drugo pravi časa nimam. Časem imalo, da bi to res dovolj koristil. In prišlo je tako demo, kaj zem moguče plovilo semer na jameš, že te dva.

SPEAKER_02 4:47

Zpoh zdajamo take gožve, napoti na morje. Našem podatka, že taki kartuš jaht oceno približno 10 milijard dolarov na leto. Širši tak. Pa približno kratki, to pomeni slabih 30 milijard. Deta 2031 naj bi to zrasla na skoraj 38 milijard let. Moram priznati, da sem pričakovala še večje številke. Ksoh govorimo o teh najdžih jahtah in so to milijonskih zjemki. Sam misala, da bo te mogoče še enna zrna. 10 milijardnih.

SPEAKER_00 5:45

Lahto povem recimo za grupacijo, ki mi zastopamo. Slovnih, kot je Riva, Peršing, vodi, kas. Naši letni promet je nekoli milijarde, milijarde 20 milijonov. So pa pojem že manjesto 350 milijonov recimo. To ni trk. Kijel ogromno neke proizvodnj. Se začudijo, kem, da naši feletni 22 firme recimo tam okoli 24 metrov, se izda samo. Mi zdiamo samo maksimalno deset klovil na leto tega modela. Zihov delajo med 8 in 12 primerkov. To je tudi malo povezan za samem samim kriklom proizvodnji. Ti morš imeti kalup za določno plovilo. V tak daš poče plastiko. In sam proces traja že 2 štiri tne. Pem je treba barko van potevi, tem je treba učistati in gremo spaj z naslednje borko. Kada čemaš en kalub za en model, tudi že pomeni, da to nekako 12 plovil na letu. Zdaj nekdo, recimo v Europi, si želi novo plovilo preveti v januar, fruju, marcu, maju, v septembru, po oktobu, novembru, decembru. Testa plovilja, ki takrat zapuščajo prizodnjo. So bolj namjenja azimskim in ameriškim trgom, kar tak majdi pač tam poljetja drugo. V ropi si pa in plovilnih dobavajo v tehanskih mestih.

SPEAKER_02 7:59

Da se jih lahko potem uporablja.

SPEAKER_00 8:04

5-6 mstov nekih stroškov in. Kojak ta sikerče neka kledenca po tem, recimo več plovil in te velikosti, potem že dva. Govorimo že o milijonskih investicija in nieskončen je lahko iz enga klupa nadiš 30 šterdeset jaht, trupal, potem so že potrebna večera popravila pa tudi ramenja in prašine boš tam mojo šeel naprej. To so nekakve zakonitosti v našhodnije.

SPEAKER_02 8:54

Zekašna ocena, koliko denar imamo slovenci v plovih.

SPEAKER_00 9:01

Zanimo prašanje med drugih tudi predsednik slovenskega družanja natične industrije smija. In zdaj v zadanjem času poskušajo spraviti skupaj te podatke, izimno 40 film, ki v te gospodarskim tersa v družuje in poskušamo goviti, pravi, koliko je ta slovenski terg velik. Kramamo izredno uspešna podjetja, ki prezvajo marke, jahrnete, opremo. Nekater so res v svetovnem vrhu, mamo tudi dizner, ki so v svetovnem vrhu. Tako da kolej v slovenih tega podatka nama, da na tančni ne bi mogel kaj povedal, ampak sem.

SPEAKER_02 9:56

Mamo zdajme. Direktor je recimo javno letos cenu da med slovci karnik, ki so vede nad milijon evrov ali, in je reko, da bi bilo lahko prenas registriranih takih 50 do 60. Potem pasavida še registracija na Hrvašem Itališ Bližnjih državah. Se strane s to oceno, je to neka taka. Nakrih številka.

SPEAKER_00 10:35

Ja smekl, da so te številje je dossier. So to jadarnice so po 200-30-40 tisíc evrov. Manša lovila po 100 tisíc evrov. Sada che so tevamo smlou.

SPEAKER_02 10:53

Recimo to precies out. Relativo dober približno se ve domać, and so pogledala da so najbardziej jacht so bike. In this 43 meters, super yacht 4 eva for eve.

SPEAKER_00 11:24

They were someone.

SPEAKER_02 11:34

I've got ten and 13 million dollars.

SPEAKER_00 11:36

Yeah, but they have a great talk that they were in the mind in the world.

SPEAKER_02 12:00

Ki je to celo malo povezan za lasništvo morin v banetkah. Potem gašbar kašpor mišić pravi, da je rujene pomaršak inco 19-metersco jadli v Adriatic Europe.

SPEAKER_00 12:12

To je very jarnice.

SPEAKER_02 12:19

Za zdaj je directje darse Andreja Rebica. Rekno znane imes take a dejanský snig. Ker tako je preference so good. They've just par videovers a parking.

SPEAKER_00 12:42

Tako potradim tudi za jce peče, kar je zeljen.

SPEAKER_02 12:49

Da je zelo veliko.

SPEAKER_00 12:50

Nova njegova ja se vedno imenuje drugi dom. In joh si uporabljan živi na barki. Prvo vprašanje. Kako je stemati statusni simboli. Pre ni sigurno ni statusni simbol, to njegov način življenje dni na leto družino in prijeljem in ste in na barki. Rimen tak dobri primer, ki je svoj prosti čas in način življenja tako tudi pragodil, da to investicijo, ki je im in to plovilo, ki ima tudi resnično uporablja in temila, in je to način življenja.

SPEAKER_02 13:38

So te barke, recimo dokrapče odče, so tak, da potrebujejo posadko, ali je dovoljno posad. Da nisam sam dva prije.

SPEAKER_00 13:56

Da lahko nekiko nastopa kot kapeta in je tudi kapetan. Tor namili nima kapitana, samo v neko mornarije in stojnik. Z druhje, že ne vem. Zdaj se vem bom, kar ima jahto iz naše grupacije, for reti.

SPEAKER_02 14:18

Kajmo stanice.

SPEAKER_00 14:24

To je pet kabin. Z tam nas niška kabina. Zgornih palobri in spajso pojem še štirino je velike kabine z goste. Sejabajo svoje kopalnice. Najso dejh veliko gosti, tudi potren luksus. Dva motorja po dva stovnih da so res veliko jahte, torejče na vodi.

SPEAKER_02 15:04

Oposih drugačnih švilka. In v metrih oziroma in številka in jehpa govorimo pri tucihmi. In največja jadralna super jahta, je mandar 143 meterska jahta rskega milijardja Andreja Melničenka. Leta 2022, zasidranila v trošačkom zalivu in kot je pisalo, jih stane danko plačovalce 18 milijonov prvi dveh letih samo za zdržanje. Koliko terane tak barka.

SPEAKER_00 15:42

Mi rečunamo nekem 55 procentovnosti jahte, na lahko. Zelo varira. Vadranskem morju, ne za tako veliko jahto, ampakino 30-movske jaht. So bistno cenejši kot. Na Majorki, Bajarh Franciji ta strošek. Z zadnjih letto pazujemo, da tudi na jranu postajajo cene, man večje, vedno više. Kaj približujemo temu pomekranu, ampak še vedno sočimo niže. Zlo odvisno, koliko voziš koliko borabiš grivan. To je lahko velik strošek. Prasajih, koliko imaš posadke. Dosti kamen dovolj, že imaš na takti tri štiri tudi posadki, in mogoče sam za šest mestov, čas poletje kuharja in tako naprej. Nekateri impa posadko, krič 12 mcev. Kada posadka tudi vi moje, da je stream je. Posadka, ki je živi. Ži zahodni obali, pa živijo črni gori. Zlik, sam plači posadki.

SPEAKER_02 17:20

Ampak zahaj je tako velik strošek. Približno 28 milijonov. Gede na to praviko posadke groni. Gorih tudi soft. Niko državnih da je treba imeti.

SPEAKER_00 17:35

Da vnos te barek okolij 3550 milijonov, mogoče celo 500 milijonov evro. Niso znani ti podatki. Ampak da barki nem privezati oziroma postiti na siro. Ndo mor biti na njenstopne. Najmanj 35 ljudi, prevelačna firma, ki se tem uvarja. Take firme so po tem draže. Da država to plačuje. To sam rejo, ne bi stalo toliko. Ampak je pa to velik problem, keršanje kako Evropska unija dokazala, da je Mničenko to zelo povezan z plusnim režimom in tako naprej. Pač politika bila taka odloči so se, da bodo vse jahte kokerkoli učasni tehgahov z držali in se bodo po tem kasne ukvarili s tem, da to nadili pravilno ali nepravilno. Nateri jahte so še doložene drago tehnih oligarhov. Tako da bo to še zelo velikim pravni spor.

SPEAKER_02 18:58

Najdaj se tudi podatka da na drugo mesto druga najdalaša 127 metrov, 500 milijonov dolarov mandar vredna jeden za koru. Ampak man je zde začel razmišljati, da bi jo podal, ker je entavno preveliko preveče opazno, logistično zatevno. Ker ga težko v težko katerika kolem, poleg tega, po tem pluju še približno 55 meter ka spremljna ladja.

SPEAKER_00 19:35

Dosti kajam te megajte, ko imam šedu inčnem barje. Nahaj drugi del posadke, k imajo dodatne igrač, dete in druge to ne nahaja na glavni barki. To se potem dogaja na tem, še do jahtko korkoli. Žef bezes je bil na jranu, ker se je potem tudi poročil vneci. To niso večer, to so že ladje. In so tudi podvšeni temu režimu. Vs, kar je nekako nad tehde metrov. Am tudi glemo te brtu registr tonje. Zhih do zadnje čase. Osajo zelo problematično valahrancije, s to velikimi jahtami, nemaš več svode, se ti želiške kapitani, ti dum pozijo, kamer sam priveže tako naprej. To se zdaj pomikak tudi manjšim jahtam. Čim so že na 24 metrov neke družine. Se nas meš več približati obaj. In tudi na hrvaš počasi že prihajajo novi zakoni in je ta trend, da so večje jahte še vedno niso mega jahte. Naj bi več vezale blizo bal ozirom vrjo na obalu. Kakhraj. Tako in to pa ni prijetno. Ko se videk napred.

SPEAKER_02 21:44

Imam taki problem.

SPEAKER_00 21:48

dva metra globina. Da da mal veliš.

SPEAKER_02 21:52

Nekis.

SPEAKER_00 21:54

Da je zelenej košaj čumaš tam je to vodão pri 45 metri grubine pa. 300-400 metros de bale, to več ni to. Kodej potrebomisje tudi za zakonodavci.

SPEAKER_02 22:09

To se blede a travale super.

SPEAKER_00 22:13

To je tak motor seller v Jeffaisu. Music America, a ne kako kratje. Toki je dvignou na breja.

SPEAKER_02 22:26

Motorne enhate. Najdalša je celo 180 metrov in kaj. Največih so štiri družine z bližnega vzhoda, neke šeki, torej a boada, uman in podobno. In roman Abravič, ki je že dolgo neko tudi v Turčiji parkersu, kol je istan bulle, po težava zaradi svojih povez. Zakaj ta razlika, kar tam so sem pogledala dva raša, tri Američani, so pa štiri šeke torej imajo šeke oziroma bližnji vzhod bisno na rež. Torne ja drešno je razlika. To še bolj fel kaj šeri padajo.

SPEAKER_00 23:08

Čessi da, je pogledala oziroma šlak za tem, kakšne vile imajo šek in. Ker so zelo velike družine, in po navadi ima tudi več žena. In sm več onaprej. In vse žene morem biti nekakven pravno obnavanje tudi. In modernih jatah je volumen, misven več.

SPEAKER_02 23:31

Torčja. Ošej.

SPEAKER_00 23:36

Po je veliko, tudi njihov vje sotake. Inso sedajo in ima tam mize za trideset ljudi in sežne narode za 50 ljudi. K tega se ražna granica, nikoli ne gustiš. Apak oja pač drugo kulturo in je bližnje po tem to smetna na motorni jaci.

SPEAKER_02 24:06

Velikosti testa, ki jih prepričas.

SPEAKER_00 24:09

To so ladje, to niso večje. Če govorimo 180 metrov, 120 metrov. Tes, semel preložnost ka neke te jacht in sih ugleda.

SPEAKER_02 24:33

The whole nehta ne.

SPEAKER_00 24:36

Načoma šlik na ne bi hodnori vudih nevtah. Rebiče danas neška za to, kada dva nevela gil juba pa burja. Petni predni kapetani svoje jahti, svoji gostav in nas neko nespostavljajo takim remskim razmeram. Danes bišker imamo res take meteorološka napraviti, to je da je karti prihajati so vidno lahko vmneč. Zdaj resilijo z glavos kozy. Ampak to temova napa. Ampak, ako sem navada per inaviki, ki se je potopilje. Da je bilo ogromno nekih napa in posadke za karajo tega prišlo. Ampak číš odprte vrata, okna in to polih, da neki popravanje, se bo neki zgodilo in da si neki pač, redube. Kati na umnosti pačni.

SPEAKER_02 25:54

Preci nekem blavni znamki pa doma takšenje deš. Katerih pa proizvajci po tem trenutku, najnah investicijski delu blučfej to vesti res. Najpimembnejši, največji tradicionalni, ki še vedno raste.

SPEAKER_00 26:14

Jahta je luksus. Injah. V na jah industriji ne poznam nekega brenda, ker bi rečaj nekste role, kupim za stoh in če dve predam za dvjesto. K je tako popračovanje na si van tergo inprej. Reku bihstaja samo en brand, ki ima. Katera plovila ima nekakšen olimer status, čefobilsko industrijo prežila. In to je riva. Zpravajo rive so pred klimajo rivo, nesu. 95 metrov. Letnik 1972. Cena 80.000 evrov. To pa je veliko naprej. Je to gropno. Imjravano. Nivajna, ki ima bolj status, der je resan 24 rok. Lakek, da so vse to sveteti, da višče stru. Nso za tudi vej odprli posebno delek, ki sovarja samo s temi vintage rivami, so posebno radelnico, ki so sam uvarjali. Danas bišel v nativno svetu jedina taka barka in to so te stare rive. Novo riva za milijon lahko računaš pet boka riva so moše 60 tisoč evrov.

SPEAKER_02 28:20

Torej barka ni zares investicija z vidika in klasičnih finančnih investicij. Je investicija v šikek, doprčes. Ni pa da bi kupil za milijon in potem niem. Scifična riva olter vedno zblja prednost.

SPEAKER_00 28:42

Vnoblja vednost.

SPEAKER_02 28:44

Je kašen tak strst, odstotak kolk recimo poprečna barka, plovila na letu gubi.

SPEAKER_00 28:56

Čimi odpeliš izelnice, to nekih 20 odstotkov.

SPEAKER_02 29:00

Tej podobno.

SPEAKER_00 29:05

Na leto od tehnosti na sto. Ker pač po temljen, pa ni večer. Komaš po strani zgubo prednosti.

SPEAKER_02 29:16

Peti odstovkov zbišno leto, pa še približno 5 odstodkov zarzaž. Torej, vprašanje odmisles e stne številke, deset stovina milijonov. Koliko denarja približno arabiš za neko tako. Ksem v redu slovilo, kakršen kolti si že želiš. Ne da vno ribiško ufcano marče, pa je.

SPEAKER_00 29:50

150.000 evrov, da bi žele po jarnico, čoln pažabino, dobern, motor in to napred. Sajih s tem malega kupi.

SPEAKER_02 30:05

Z 50.000. Kaj je v tem trenutku najbolj vče jarnice, močne klici. Kaj je popularno, ali kaj z temku.

SPEAKER_00 30:23

In katarane, tudi se pozna malo manj. Vidimo pa, da je priarnica da bom bilem skozi te charte. Ali charter management, in tudi danes v kataranih se to dogaja, da se pače tamijo z neko formulo. Že investira kupi in oddajaj in z tejenjem, bo še tolko prihodkov, da boš lahko to nekako država, pa še samal korist. Kej in vem, če se te račun se izdajo. Zelo odvisno je tudi od trga, trenutnega koliko je popršovanje. Najranu vidimo in to kar hvati pišemo tako naprej, da je tehovil preveč, vendar se dogaja, da so veliki popusti, ker je flata prevelika površovanje premahno. Se vnaprej. Kes pač kaj. Tudi flačnih jah je zelo včarju zadnje leta zelo povečala. Tudi tu je ponudba večja od samega popršovanja, mladih ljudi. Danes je tak tren, že mladih ljudje si ne želijo toliko beznosti, ne želijo imeti toliko nekih premen na sebi, nekega nasništva. Čer zaposleno posadko za kambom dan to barko, kako bomto se urejo in je ta charter vekših, ki se.

SPEAKER_02 32:15

Kšan pa je ten trenutku tr. Velik poslušamo ge političnih razmerah o stanju na finančnih trgih in masil so predajo dan bolj dan. Kako je priplovili v tem trenutku je to trg, ki recimo leto raste. Ali vse, morda pozna, da je to stvar, ker zjem prej pomislajo. Nesik, kako bo šlo firme, recimo naslednje leto dve tri, ne bom šel na kupnove jahte.

SPEAKER_00 32:50

Dobra iztočnica. Da jahta je zadnja stvar, ki si jo kupiš. To je nek, kar je čisti luksus. Avion. Jahtip parej si to kar je nekluški. Sega lahko tak resna rabiš. Je pa res bom, dah terk. Kekh masem govorija.

SPEAKER_02 33:40

Kako greda.

SPEAKER_00 33:43

Tako reče. Navtični ter se prodaja te čehlo sprememo z toho, da smo firma že 30 let na temu. To je gol in dol, in dol. Tu niek stabilnosti. To prav držajo luksus. Da je to nekaj, kar resnično na raš. Kojeto lahko nem prdaš deset nasedno letu pa samo dve. Zred težko vidno gleda čez malši čosni okvir, da morč pet. In kako je tren petih let. Začajemo trenih 30 let. Viniš da se tantičen 30 let na zajedni ko smo začeli dejati. Si nismo mogli predstavi, da bi predajali tako veliki jahti, kot je danas. S bo tak toširjel, da ljudi res imeli tak sredstvo na razpolajo za tak luksus. Tor se kaž na to, da v Evropi živimo vedno bolše in tepo virno ljudje si lahko tak privočje.

SPEAKER_02 35:00

Kaj pa tudi namši na letov. Če pogledam 2020 do 2025.

SPEAKER_00 35:06

Nikka je izredno profitirala kovidu. Mislim težav. Da bi za nas veliko danač najboljše obdobje. Če zadnjih 30 let. So si lahko umakli na svojem. Nadje si lahko šal, bi si z družino, ni si šel hotel, ni si letem nekam pred. Navti bila tak otok. Si lahko vmn in ni bilo samov.

SPEAKER_02 35:41

Zhodki je man stovkov.

SPEAKER_00 35:44

Z drugim tako dobro obdobje. Trenutno smo takem obdobju konsolidacije. Vdi se, da se stvar malo mirje sph v tem srednjem segmentu, nam je danes težijo predati jahto za milijon, kot pa za 10 milijonov.

SPEAKER_02 36:03

Zpravi, da tih, ki imajo res veliko denarja vedno inajo. Tisti malli, tudi nekakoves ta srednja veliko krat najbolj trpi.

SPEAKER_00 36:16

To je velik problem.

SPEAKER_02 36:20

Starega, pa bomel pa pomel, to za parek na mese zahodnice hotel, pa greš to. Češ 500 milijonov reetranih to mašne. Miliones sta. Na zadnji internetu, ste imali na sam največjo barku. Približno 10 milijonov, že se pravosnemo. Je proda.

SPEAKER_00 36:45

To je cena plusha. To je treba should have. Kod smo putem žena 12 miljoner.

SPEAKER_02 36:54

Dobri, takali.

SPEAKER_00 36:58

Ne. So pravím generalnom reč, da mi nasce im ne prodajamo. So prve samti je vedno nek lifestyle sam. Ljudje predajo, gledajo, se po govori. Žejo videk je novga. To nismo zločaj. Niko prešel pa ja zložka. Ne v tom našem segmenti mogoče priman manči je barak. Močaj je nasilja. Zem pa prešal kaj resa pa nemo si roku. Por nas tega ni to so neko dalši procesy. To se leče lahko tudi dve, tri lete. Predendo, po tem odloči namenja tudi, kašno plovilo z naša repasje.

SPEAKER_02 37:54

Kršno je plovila zaci miljo dolgo karna.

SPEAKER_00 37:59

Na tenavti, ki smo imeli frigi infinito, 90 fotov. Karakteristika tega plovila, tudi izre širina. Zme drugačen trup. In z tem smo pribili zgodno paleb. Znaba, ki mašče salon. Dodaj blično dodana šeno dodatno teraso. Pekab in master kina speti v dejnih deluh tega glavnih valov. Da so nekakve nove karakteristike pre si morom da 30 metrasko plovilo, da bi imil vse to. Tako da infinito serija, ki si začne z infinito 80 in 90 in pripravila še nekaj večega injšega. Je nek novega. Dogače pomenovali infinto kot infiniti. In takih dokaj novel na družišču. Sho predstavili dve leti nazaj. Uspekš moram reč. 15, že 15. Amto govorim za zido svet. Neklovci si ugleduje. Ogeduje.

SPEAKER_02 39:50

Kr je druga posebna sletaš na internet, ješna zelo velika novost, ki je mogoče, nekih prej ni bilo.

SPEAKER_00 40:00

Ne moram reč, že ju korjenc je začeli s temem, letos 30 let. Mi smo od prvega dne, sodujemo na temu. začeli zastopati in ta velika novost, ki no ni poznal te vladelnice nadelnja na Jransk morju. Nenovan se tudi kantieri navali delatijo. In beli je bilš. Nisam uspelto ogledatično en navtiko. Ksem bil fiksiran na našem stanku. Te obveznosti tudi za smijo in mi smo tudi mednarodni kongres, ki so biti predstavnik European boting industry. Zruženav industrije, ki zastopa naše interese v družju. Porpama tukej strale za ured. Vijnosti dovoljen za ploved in brečov, ki je zelo nevejeno do dalkov dočarja in tako napred. Inh tudi potrebu, da mi kot nacionalna družina dam tudi prave inpekte preko evropskega družanja.

SPEAKER_02 41:50

Ček se preumenila, pa da delava, to je njemy. Velih ima čas, ne denarja zdaj za nakup. Tudno nam precej ljudi, ki najamo in strši veliko brkače. Ampak se slišala, že po teh zelo dobrih letih, kar se tiče nemo letos. Precej slabo kaže. Mogoče tudi zaradi vseh stvari, ki se nam dogadaš, da dejanko odloče hipa. Dabo mlahti ali bo mogu, ako gošvencje ali bo. Ako lepo vreme ali po vreme. Je to problem ali je dejanko vrču pa si finančne videk bojo pa mogoče bošni kampe precene početn.

SPEAKER_00 42:40

So sigurno vkrčel zaradi vseh teopitičnih problemov in vseh, ki se dogajo. Prehento, ne greš na početnice vrem, ko si rebšajo na jahto, bomčel pač na bled. Grem samo na plažajo, stam domacija konca, vidiko. Da si kam hodimo, po pa gotovimo da smo v New York nismo li pa namali. Ko živimo po slovenih sigurno v sloven se dašu marši lepega odkiti. Da lahko govorimo o krizi. Bajno se krize, ampak je. Vimo, da je poprševani še vedno kupujejo, najemajo, zdržujejo. K smo vidje večali bar, ni žodnar. 9, deset in tako naprej. So lezing, nismo mogli večati. Zingovrokov in potem tudi niso plačali marine, kašni barko dvigni, pa narodi antivegativni pramazi, ka naprej. In poj če se vrnamo, ka so predrekla. Podudba je zelo velika. Danes v zadnjem trenutku še vedno najdeš dobro, dobro jahto in vjerno šešne dodatni popust pa. Že vključimo tri urebe na dan v cenu in kopre. Nek potrebe, da bi zmala mesto vnaprej. Razervirati.

SPEAKER_02 44:34

Koliko recimo neka taka sredna cena. Da je šte člana družina, za en varku. Koliko staje? Nekan zelo poprična borka.

SPEAKER_00 44:47

Vah stvari, ki ločemo, ki je lahko sambo šehto.

SPEAKER_02 44:57

Gede na brez posadki.

SPEAKER_00 44:59

Gre brez posadke. Da se da termovne nespoznam. Nos v tem segmentu, amedaviti 1500 euro na dan. Mi smo temmentu. 25 tisoč evrov pa do. To grišej po tem stroški. To so že veliko barki, ki majo porecimo tri kabine. Za 120 tisoč. Rivo. Z štirimi člani posadke. Paj kabin. Na tošče še dodati givo, karvajo na jameče. Polno gorh, kot karku. In polso pač vozi incu tega. Dopusta. Pračito givo. To lahko tudi neka tisoč goriva. Z teden ali dva tanka, gre zdaj lahko. 7-8 tisoč evrov.

SPEAKER_02 46:30

K bomo šta ten.

SPEAKER_00 46:31

Če se z oblasti plačati, potem pokrici dogovil, tudi za hrano, pijačo vino, šampajce endo drugo.

SPEAKER_02 46:46

Se naj kajče, danes ni so ravno za nabarko mogoče pa zaradi njih, da bi najkašno babila, nam marko, čez to poletje. Kako zjembi pa vali ali vedno večlovencev, se odloča za to vrsto preživljanje. Učinic posega časa ali mamo pač samo en del slovencev, ki radi ja zdaj. Nekek ojto domače preč mamo nevem 10 sodkov, ki to počne in vedno približno 10 sodkov. Nem moramo računa da pot ne zdaj dvej svet, pa da bokr polovica slovencev na parki na mor.

SPEAKER_00 47:32

To sigurno ne kar govorimo o takem kstremnem luksuzu, bi pa rekel, da glede na to, koliko nas je slovencev, in da smo izmočen narod v navtiki. Tože zadnjih najjem 34 let. Vimo da studenci so vidno. Meli in jarnice, in najmali, in novem imali hish na Hrvaškem inj tam kašne gumia in je drugo. Kršel hvát go snije naprijed reče. Kre je to misje. Ves reso dva milijona. To se vidka je skriva. 70 milijonov, je sem domala pruža. Da je tega mreko ugromna. Mislim, da ima zelo dober standard v slovenci vidimo pošmobilskarku, kar si prejönli da.

SPEAKER_02 48:46

Želimo predstaviti. Čeprav smo v vrhu po enakosti premoženki. Med boljšimi torci, kar je manj odprte kot te druge.

SPEAKER_00 49:05

Kledam, recimo na vim. Mi delamo tudi na Češem, na polskem, vrbije, načarskem. Tam vidimo kakšni multimili. So in kakšna bogatstva so v zadnjih 30 letih ustvarili. Vednih slovenci, nekako bolj izravnati ni tako velikih razliku razlich.

SPEAKER_02 49:32

Greva še vesti. Non stop govori o elektriki. Tudi letala so z djež manša elektriko. Kako je pribarkah je to sploh predste. Kolejse grivne tednu, se da splo predna elektriko se plah obstaja. Torej elektrike pribajo.

SPEAKER_00 49:54

Zelo težko. Mi mamamo vse plovil, imamo eno električno plovilo, tudi nja riva izve. Ošmetersko plovilo, drugače z motorjem. Tak plilhimo stane raz davanja 350 do 40 tisoč evrov, čega pa elektrificiramo, je pa cena tega plovila 90 tisoč evrov. Sam za diko neko idejo, koliko draži to v natiki, ni infrastrukture samo prihanje plovila, kred več upor vodi kot na cesti, predstavlja velik problem. Zprh za hitra plovila. Zače gre še počas in so samal vrti. Hibrido obstajo na kombinacije in tu še dogajajo stvari, tudi zelo veliki trajih in korj nimimo večnih, križarke. Prejimo večnih motorij, ampak imamo vromne generatorje, ki potem tudi pomajo baterije, ki pojajo prepajrzja te podne. Tehnologija sigurno gri naprej tudi nafij, se pa iščej boljskom sredstvu naprej. Popašaj trajano. Torajor ni panoga, ki bo hitrodi tak velekalec je vse relativno mal. Pesoma tudi koliko je to milijarde promet na letu tnaprej. To ni za neka industrija zirva neko moguče velike drogske ladje ki še vojo na mazut in tako naprej. To tudi moram mogočati kašne drugačne rešve in tako napak.

SPEAKER_02 52:23

Kaj pa kar si recimo, dizaj splošne tajnosti, digitalizacije panoga, kjer so te stvari, ki poslušamo sieru, dati ali je navika zelo posebna pa neke svoje zakoniti, ki se počasne obračajo kot.

SPEAKER_00 52:46

Saj bi rečel, mi sic nismo zrak, tako kot avionska industrija ter stvari morajo be še dosti bolj preverjene, tako da pri nas še vedno neka vrsta manufature dosti ročnega delavan kredki. So si predstavili vidijo končni prohod, kako se lapo izgleda. Gres na gradbiš, nekega hotela in te bili. Aj kako so griša maček. V glavnih predstavení inviš te ljude hodijo in. Kšej mla in kako se to zleda. Ah ko se dela, in pos je potekoira in pozpravi in počesti in koncu je. Ne bi veril, da to čes tri dnes. Ampak pos je zgodne čudeš, marka je pripravljena inžmo šampaj. Je must pomalado, prema špice sidroving.

SPEAKER_02 54:37

100 tisíc milijon par 10 milijonov. Kaj s tem denarjem v naviki. To je dato za najem, to le dá za kup, 100 tisoč milijon deset milijonov.

SPEAKER_00 54:59

Vrno se bom na to, ka reka na začetku. Če maš 1000 euro in resivaš na morju in hodnibe, sočiš končiti. Erohega poraviš zasej inek svoj žedek, je pravilno, da to nardiš in nično narrobe pri temu.

SPEAKER_02 55:26

Je dobro.

SPEAKER_00 55:32

So podem pek tisočen, da več močna druga cifra, ampak. In tudi popiš in kaj se zgodi.

SPEAKER_02 55:42

Zme.

SPEAKER_00 55:45

Všeh govori. S tem luksem z vezine. Ajem obleka, ki obleče šec za pokojo za nam stanati z smoking in tako naprej. Tor so zelo relativne stvari. Pel da težava v čarju je temu, da ti dosti kne poznaš posadke, ne poznaš ladje. Ta ladja ozirka, katerijo ti prideš, ni tja. Zavaj ni na tebi, ti zrečeš kapem tjapa jodi delaj naprej. Je veliko tsi gos na te barki. In se moraš dodati nekih pravil, ki so jočili. Mes biti točno takrat, ko si rezervirali poslovni šosti ranov, zdaj sem govoril pred kratki zem. Zdaj som mi dajem tjedno avusto, pa tak je snem, pred bišel takrat, pa tak ni, pa po najbišel italijo, raž be grči.

SPEAKER_02 56:57

To je kamor.

SPEAKER_00 57:09

Prost. Mislime da umaslednji, teden morali leto v New York na tasek, in zmiše skupić odpadla, po marco. In karti nem če dni. Da boš najdoček, spoken odgovaranja.

SPEAKER_02 57:30

To je kupe za 100 000 milijovnih 100 milijonov. The 10 milijonov rada infiniti.

SPEAKER_00 57:39

20 milijonov lahko kupiš varaj. Tej bom. Govila si prej temu, koliko padajo vnosti. Zapaj, ti lahko kupiš infinito za 10 milijonov. Nako pa za 10 milijonov kupiš 20 metrje jahto, ki je staraz let. Ampak pašne često druge stroške. Česk vi, če drug doste kar ljudi kupijo. Ved, marci dos si lahko kupi rozwej. Da si ga ne kupi, zato karto ni njegov lifesty, než živi v takom okolju, kerno spadla, česado autom, pojavajo na cesti, kam bodo rekli sodje. Am je 200 tisoč evrov, nad tak. In tako tudi pri jata. T možeš svoj lifesty. Imamo dos stranki samerci, veliki jahte pa pravci, nijo več znami, eno drugo, tudi bez ino, nama imeti več problem v statko in pa neke manžel lahko, sam to koristi. Pa to ni vedno prešranje samo investicijski inarja lifestyle potrebe, trenutne, kako si življenje odvija in tapre.

SPEAKER_02 59:02

Kolik pa je vid sekundarni teraj?

SPEAKER_00 59:06

Zredno jih noč je barka.

SPEAKER_02 59:11

Zprahi močas kašne.

SPEAKER_00 59:16

Reklo je precepcij samo investicij in tako naprej. Ljudje želijo prej prodati svojo razlojen marko, ki lahko stava dve, trij rešiti in potem kupiti novejšega novega manje radnega in tako naprej. Če tega sekundarnega trga ni, po tem tudi ni primarnega novega trega. Tako da pre nasti je to zelo pomenne, da to greku vroje.

SPEAKER_02 59:50

Dok terga leta pa ne razem, če olt timer. Do terega leta bi se še povalo barče. Ndo reče, da je barka staje a to je zapis ali še radu bar.

SPEAKER_00 1:00:06

Trenuta bi rekelu imamo barek, če govorimo o te proizvodnjih. Povem jasno plastičnih barek naprej. Da je začelo tam neke v 70 80. Z začala ta industrija tehno plastičnih barh razvija te jaht in tako naprej. Tako vse te jahte v glavno še danes vozi. Kej tako kot neksta hiše. Ti lahko še vedno zameniš mojo, pa je revizioniraš. Postavšno novo navigacijsko premo. Nimamo nekih tak mobilski industri, urejenega dela, da bi se te stare barke, res lahko reciklirali, da bi se uničili. Tudi na tem se delela. Ker je te zdaj počasi vedno večer govorimo, barka, ki so starje recimo 50 let in jih po tem reče težko po praviti oziroma najkupce naprej. Da to bo en veliki z prihodnosti, ampak si danes 20-30 let stara marka, novj problem. Imamo po tošni 77, ki je tak bil na juroto vesem. Lasnik zazej vzhod iz Italije, marko je tri lete nazaj na novo pobarval z rifoma nemite. 20% ljudi reko nekaj novga. Sehaj, temu, da so stare. In seh daže kar uporabljati znati.

SPEAKER_02 1:02:25

Za konec, če bi si vi lahko kupili pa odmisliva stroke, ki slijo. Če bi si lahko kupili karkoli na svetu, kar se tiče plovil. Kaj bi nelj sta vidli, gračkolih da je reso in pazaj.

SPEAKER_00 1:02:48

K rekel zadnja leta pojmen, če grevan žene na morje. Si živijo km več tega, da nam ni treba skrbeti. Siro drži ali drži, kofali, ki so privezali. Danes bi morda želasnega, prehaj iz tega sveta, pešinga in 50 vo in to naprej. Mogroče ta hitrost neke jahta ne fascira več tolko. Me uvarijo tudi z tehnu hajmen, je grški brand, ki dela neke vrste najhitreših umijakov na svetu. Dranijski delav našo barko z postožom po joy in zažmo smo parabli dve uri. Prečnih hitrost by 1 metro na u. Takih stvari je danes, vi do manj. Ampak za to rabiš prikačero konječ na ubjeaku in pasti. Lugače pa to, da si na marki domašno stbo, da maš neka kapetan, ki priveže, mornarje, ki pravi, da kucharje, ki strb zjutraj všče več. Da se ženek uvarj ko dom. Prečeš in te dan poštaj na bar. Zato rabiš poče največjo družino. Takihto. Lahto šemeč. Kom predel na ribiške čovne. Ladje ki so reko predan. Govorimo nem o stroški med 15 in 20 tisoč evrov na tene. Lahpa tudi najmeš jaho, ki dostavljation tisoče evrov. Paš isti servis. Naši jahti dogajo, ampak pravme to trenutku življenju, koliko je naš čas, kako živiš.

SPEAKER_02 1:05:34

In kaj je tako stare v različnih življenskih podobnih. Najlepši hvala za tom. Upamo da bočem večen, kupilo najelo. In na time uživala v morju. So je to brez nesreč in česar coli. Vako leto reci ne druga pomenini, pa se pa butarlo. Srečna, hvala ince in vetra. The bio podcast invested in life, družba ionut.