Barbi Završnik: Vzgajamo kreativce ali sledilce?

BIZZtalk.si #8 | Barbi Završnik – Vzgajamo kreativce ali sledilce?

V tej epizodi BIZZtalka gostimo Barbi Završnik (Barbara Cvetko), ustanoviteljico Hiše Firbca, predavateljico in veliko zagovornico otroške kreativnosti.

Skupaj odpirava vprašanje, ki bi si ga moral zastaviti vsak starš, učitelj in podjetnik:

👉 Ali otroke vzgajamo za službe ali za življenje?

Pogovarjava se o tem, kako se podjetniški duh začne razvijati že v otroštvu, zakaj so radovednost, samostojnost in kreativnost pomembnejše kot kadarkoli prej ter kako lahko starši nehote spodbujamo ali zaviramo otrokovo ustvarjalnost.

Dotakneva se tudi občutljivih tem:
• Ali šolski sistem spodbuja ali zavira kreativnost?
• Ali ocene vplivajo na samozavest otrok?
• Kje je meja med postavljanjem meja in ohranjanjem otrokove avtentičnosti?
• Kako se odzvati, ko otrok reče: »Dolgčas mi je.«
• Ali se podjetniški mindset rodi ali ga lahko razvijemo?
• Kaj imajo skupnega vzgoja, kreativnost in podjetništvo?

To ni epizoda samo za starše. Je epizoda za vse, ki verjamemo, da prihodnost ne pripada tistim, ki znajo slediti navodilom, ampak tistim, ki znajo razmišljati, ustvarjati in iskati rešitve.

Če vas zanima, kako vzgojiti samozavestnega, radovednega in ustvarjalnega otroka ter kako že danes postaviti temelje za njegove prihodnje uspehe, potem te epizode ne smete zamuditi.

🎙️ Gostja: Barbi Završnik
🎧 Poslušaj na:
Spotify
Apple Podcasts
YouTube

📲 Spremljaj:

Instagram: @bizztalk.si

TikTok: @bizztalk.si

Hvaležna ti bom, če stisneš subscribe gumb in pod videom pustiš sporočilo.

Poslušaš BIZZtalk.si podcast - pogovore o podjetništvu, uspešnosti, padcih, komunikaciji, zgodbah in ljudeh, ki si upajo začeti. Spremljaj BIZZtalk.si za nove epizode in izseke iz zakulisja. 

Transcript

SPEAKER_05 0:00

Vsi vzgojni ste sestavljeni iz dveh stavin. Sejep prva stavina, se prav ti sta ključno naga staršel, je mej pa pričakovanja, druga pa ljubezen, pač oglašenost na otroka. In zajvisem, kolik tega doziraš na dobiš nek svojgo sil. Saj prav zče ma šti ogromno in ljubezni, pa zelo mal meja, zelo pač niz pričakvanja do otroka, to pač ta premisivna vzgoja. Če obrneš, se pravdo daš ogromno pričakovan, ogromno mj na temu področju pačem, oglašenosti povezanosti z otrokam, pride avoritarna vzgoja. Če umakneš oboje, se pravto so ti vzgojenskil, ki se ga resimo pačant, tudi ta odsna vzgoja, rečemo. Kej starš pač bodi si fizično predsem pač mentalno odsan, če pa dodamo oboje v eni roki pač ko rakamo po teh naših hišah, pač z zmjem, s pričakovanja, z doslednostjo in krati pač z ulašenost, poveznosti ljubezenjo do otroka, dobimo pa autoritativno zgodgo. Trenutno sistem rekla, ne da takoj ujo kreativnost definitivno je pa ne podpila. Če pogledamo šolski sistem od kadrovskih normativov, porabljene metodike, didakke, prstapa prepričano pačvoju otroka, ni to zde niiko podporno. Okolje ni pa deterministično. Mislim, da tukaj ogromno logo igramo starši, tudi vidmo če pogledamo pačne raziskave, namem s področja tudi alternativnih šol in ti učenki, ki jih sier zaznavamo na področju večergentnega mišljenja. Vse prav nekak pred pogoj za kreativno kritično mišljenje, da so učenci tehternih pač šol, da dosegajo raho boljše rezultati, nimamo pa dolgočnih učinkov. Jes posem razumem pač dinamiko, razumem starše, razumam učitle, razumam otroke, razumem in pač hdopač na vse skupati in iskati rešitve, dejanske rešitve. Ne zdaj si lahko rešivne. Pa zakom določimo kakšne procente didaktičnih, pa pačih načinov, pač počevanja lahko učitelj moravajo razrednju, kardi. Pa imemo, nem 30% morati projekta. 30% je lahko formalan, 30% je nekega druga oziroma samostojnega. Ampak je to realna.

SPEAKER_01 2:54

Za podjetnik materija oziroma za vse, ki vas to zanima. Sisti, ki ste profesionalci na temoče vas pavam, da se smano sedete in pogovorite ali odgovorite na prašanje sledilcev vseh nasa materijal, ki pač nemamo blagi, o čem govorimo. Danes je znano osteme, ki sem bo pogovala o vprašanih ali je system rasti, ki kvarniško družio že pri otroci, ali lahko doste na demimo tudi starši in nam mi pomagala tudi razumej te zadeve. Pozdravljam, barbe. Dobra, danej z mano je to barba svetel, barbe za vršnik, kot si poznamo bisopoli blizu semmi. Tak si me ostala, karm Olivia, ki je najstareš, stara šest let, barbi za vršnik, ne moram si pomagati. Kako fašti predstavis.

SPEAKER_05 3:53

Formal gedaan som barbara svede. So bla v strokovi wadah, tak nam počak barbara svede.

SPEAKER_01 4:20

So ustanovite hisbs, to blicarija, da we see green. Z čem se bi si to tam najbolj.

SPEAKER_05 4:31

Če bi mogla sam odgovoram odgovor z razumivanjem otroka. Se prav je den to, kot pomočnik pri prevajanju otrokovih veden, razmišljan, da to je nekak primarna smrač tega podjetja, podpora staršem. Da je to virtualna postojanka, da pomaga staršem pri korakanju sko najbolj intenzivno vdobje življenja staršstva. Zdaj sem se karstavila tudi pač starš otroka, ki me je spodil do tega naprej. Jsem se odločila, da bom pač pokrivala to predškolsko obdobje. K sem zdaj, da obisamo največ. Přolsko obdobje mogoče šešalo. Pojnaprej pa prepuščam še drugim fenomenalnim strokov, ki jih mamo. Samo morali počasi.

SPEAKER_01 5:26

Olivija takrat rodila, sem pravila. Danejško mi fagal. Pa če si pomnare sobla obdobja, pač tako so ta obdobja pre otroci. Poliko si prvi starši kresel, my si me asem zresztel. Pol ni razumeš kaj dojače, od te sprožení, karše ne zna poveda, ne zna izraz, in je respagala izobraževanja. Hvala je.

SPEAKER_05 5:56

To me bistru to spodila, ksem se umica snajla v jesne od pratičala. K sem ta dovidnost pač do razvoja do zakaj pač prebudila. Pa so vbiš ljudi pač mo razje, to na način, ko je učito delam in fintezo, ljudi in pače za grade. Zed se na tak je poslov.

SPEAKER_01 6:24

Pa si bo začala z težovani, na kak način si vstala v toš.

SPEAKER_05 6:30

S prav sem. Moja podlha pač šolska je bila specijalna pedagogika. Ampak sem potem pač obrjst fočerke, tak tudi dan na stran in začela pač z raznim. Tak med kočno ploh so se vse tecije, ki so prej zlobirali na konketnemu pač poučanje nek online, sozi pačili to še pač v digitalno obliko, in tekčen obdobje, da lahko na enostavnem način priču do kvalitetan znanja. Šonče to nadalje. Ogromno izobražala po raznih strojnakih, kot so nam in Godo Newfeld inel sigel, razne pač tudi kakšne krajše, oziroma dalje izobraževan preko drugih univerz in se v zadnjih letah to odpirano. Sem vesela da znanje pač s tega področja. Koliko dostopno. Če se nemošo vse v London vastati.

SPEAKER_01 7:35

To je ta prednost, za tega izobražania. To je meni to super. Čas je naprav, je rekla izobražovanja. Tud mi kot starši, smo mogli z časom. Nismo mogli ustati enaki, kot so bili starši v naših časih. Kso je v Sloveniši vedno prema ljudi tega, joče sem ja preživljavali pa mojoci tudi na tanači. Se še to držim, ali se dejansko vidita, prehih tudi v staršostu.

SPEAKER_05 8:07

Mi zloženuje, kdo praša, kaj nimo prisotnem vzgojenem stilu v sloven. In je dejško, nevem oče mi spočuje. Krenutno v sloveni takahlinost izgonih silov, mamo še vedno od teharnih presopov, k jehto karč opisala se prav bodo tiho delek, kot sem je sprekal, mamo potem druge druge kstreme, premisilne vzgoje, zelo popustlive vzgoje. Potem je tam nekakso čudna vzgoja, za katerih noven toče ne vi zmerita autoritativna vzgoja. Tako da sem zdi, da je zelo težko prih prediti, kaj se trenutno dogaja, kar je zda pačna temro. Zdi se mi, da v določenih točkah se premikamo naprej, ampak v različne sminu.

SPEAKER_01 9:03

Najbolj roka, staršek.

SPEAKER_05 9:07

Apitativna vzgoja. Za sočutno vzgojo. Jsem ne bom rekla, da sem nasprot nasprotnik. Belj je samo na strovenem smlu, spok nem neke temel uradne deficije sočutna vzgoja. Tako bišutna vzgoja in bel kaj družbenih mreži. In zaradi tega počmišljanje o raziskovanju pač tega vzgojega stila, pač je resse odvisan od interpretacije, tzak bodi pač predajo takve koncepte, ali pač ti prejma. Tako da vidimo pa autoritativna vzgoja. So prisotne, jasne, dosledne meje, in pač ta povezan se prav boje z roka roki, viamo pač tudi medrično nagliano, pačkal, da je še vedno to pot.

SPEAKER_01 10:01

Verno ne pomeni autoritativna vzgoja v smysl, da je sem otroka, ampak prešno pomenu, tam karviš postala in mehne. Kaj je vzda aoritativna vzhodna, kak način bi recimo postala mejo. Pre autoritativni vzgoji.

SPEAKER_05 10:17

Pač kratko, je drnato. Po večer pričakuješ, zavedan je pač tudi na da odgovornost starša. Oziroma hitresto stopne na to stranije, da začnemo prosati otroka, ali pačaka, da bo on sledilni moji. Besto ma in naša odgovornost. Se pravčejo reče, kotičenci. Nej pačne, to je nevarno. Ampak je na luga starša v besto do skbi, da je ma postavljena do otrok, ne boše odčas. Prime otroka in ga pač fizično od da so tudi včasih nas nas interpretacija. V bistvu ne green tolk v postavljenje mj kot v neke prašne navodila inlažej tako za otroka kot. Če poveš direktno otoku, kaj pričakuješ od nega. To je nevarno, ampak rečeš to iz stran.

SPEAKER_01 11:21

Nekako na tak način. Socialnih mrežih vidiš en stvar. Nikoli na nekih izpadov. Kokrat se zgodia, da morš postigniti moguće glas do te mere da bolj razumel. Ne da se zdajeme, ampak da pačes my. Zakodito? Absolutno.

SPEAKER_05 11:46

Gled na temperament, starše otrokama vseke strategije, vse staršnih strategije, da ter otroku prek neverbalne komunikacije, da vedete, kolesna je situacija. Zdaj inne ljudje sobl pač z glasan, to povijajo, drugi pač z nevarbno komunikaci. Ampak pač je pravda otroku na bodi si kakšne nas določenih situacija, damo ved, da to zdaj. Zne bojem z da nekove frustracije, neke reakcije ali to z klikom, ali s pogledom, da smo pač dinamični. Definitivno sem zgodi. Tutih oziroma kakšne situacije, so ki jih mogoče, kas ni reflektiram, da si rečem, da bi nardila dragač neniče bi argument, da sem šlapač v te čevle. Boli je bila neka histerija, jego z moje stran. Včasih pač se mi pa zdi popolnoma te moment in bi pač ponovila, da rečem, da im alo, stop. To le pa zda indo. Pa tudi pač nia moja komunikacija pa polno povezovalna.

SPEAKER_01 12:56

Potem z padas s frustracijom recimo, že se zlove večer se ne strinja z temu. Kto pot je spelši. To nas vse zanima.

SPEAKER_05 13:06

Pač kot dinamično pot preš oziroma, inama tokrati predajam, prek te hiše firca, probos oziroma, biti zavisna par temu, da ne razčujem otroka frustracije, da je ne ugašam, da je ne preusmerjam, da poč ni to neke slabga, nekaj, kar bi potreban, da je zdaj inče otroku reče. Ni samostane na temu. Če bom jesala prisotna, da ne bom šla zju neko zastavovanje otroka, mi treba tudi zda v neko ponujanje možnosti. Pa se bo vse uredu pogled z druge.

SPEAKER_01 13:45

Pa pač samo sta to potroko, da izžaluje okrmah, mislim, okač kakor koči izražati frustraciju.

SPEAKER_05 13:54

Mislim raven. Mislim, da so samem pač sama neverbalna komunikacija v družini, da je toliko poznana med nam, da tudi znam dokaj dobro, pač interpretirati, da je jokroka, se okvarja z nekiko frustracijo, pač svoji čostri, pa kaj je jok, pač ključe po moji pomoči oziroma kdaj je testa točka, ker pač otroki ne bodo mogo samolati. Tako da glede na to, neka presoda. Po tudi, pač če soci znajo, poisami, karazati, da je ključe starša, kdaj ne. Preka ter je mis, da torem kaj starost, da začne razumeti, kaj. Jerla ne starostam dva temperamentna, tako različna otroka, da različno starost, pa je mogoče en tudi starejši, ampak je temperament, bolj občutljiv, man prodljiv in bo moguče določenih situacija. Potreboval več moe pomoči, kot pa mlajši.

SPEAKER_01 14:57

Bi mislila, da bi mogoče. These so zanim z te gnezda, spremnaš drugi karakteri, pravne vereti. Pa tudi kako so potem podobne, staršem z nemel opazino, se nam moguće zda so tam podobniem, ampak indoh, ki je moguće karakterem, je dość podobne druga. Reflexi and to njegove obnotje. Nikoli si ne bi misel, v cancelation.

SPEAKER_05 15:43

Včasih ljudi nekakvaja, da bi že pred prihodom do ječka, da bi si res nabrali vse informacijam, pa ki bistko, kor se to sliš pocuran, pa skorda nemam hipijovskom reskajanje sebe. Ti bist otroci z njihovimi temperamenti, pa odzivi, pač raskrijo ki so pačti. Kekti svoj teritorij, ki nis pač suveren.

SPEAKER_01 16:10

Poznasti, ki je to samo začno, pa in hitro, te spnali. Si je vedla, torče si se izobražala v tej mije, da bo šteila te stvari z ljudem ali poško si reklam, da je pa tošla generalno na socijalna mreža pa nardi pro program.

SPEAKER_05 16:29

Zlo zanimljiv razplet dochodko. Jsem prav posredni šoli, sem šla najprej študirati. Na fakultetu za zdravstvo zdravstveno nego. Zanim. Da močno področe so ljudi, je useban stik, pa da sem pač dobern poču, pa skla samba tak doprnesenki. Tor sem šla v to zdravstveno nego, v kateri sem dragačivala. Tem glede na to, da sem kot gnazati, prišla, šla sem zelo izredno. K pomem, da sem bila pač v letniku z ljudmi, ki so že vrsto let pač delovali zdravstve, ampak sem bila uspešna. Tako praksi, kot pač v znanje fletan, pa sem pašla za eno leto pozati. Kring sem nadla. Da kamzirati. In sem si nadla službo v domu zaposabljanje delo in varstva. To pa obbično institucija za bivanje in tudi izobrevanje, pač otroki nadrash z posebnimi potbami. In sem se zaslila kot varu. In sem se pa še nekak bolj našla pač v tej populaci. Pač ko tako krvinski. Res mi bilo nekej korni drugače.

SPEAKER_01 17:54

Spin marče drugačne morro.

SPEAKER_05 17:57

Mi sem resčem za velik privilegijki, pa še zdaj sem rada, pa v stiku z njimi resne. In tako tak si pa nekakta ta teritorij socijalne pedagogike odprle. Pa sem se kar zapuslila tudi v osnovni šoli splojenom programom, inredno študirala in upravala pač to delo za katega sem študirala, po je pa pa sem pa zasila. Se pravila sem podlagu, sic ne tolki z fiziologije pač tam razvoja, bolj pač paološki nomanizmu razvoja, ampak pa potah, da sembila to mojo prvo jenko, sem pa tonih vprašan pač postail. Zakaj to zakaj umno pa navizanost pa razvoj pa kot nevem razumijanja inga mišljenja in klem pač menči, na osvet odprom raziskanje tega. In takrat ja še nisam milila, sph no dejanga cilja, pač je to smil. Samo pačam na podniški. Melhaktiv na družbenih mreži in tam delila pač v ta svoja poznanja. Vse tiska, sem poče iz pač fakso, potegan, pa nam nekbolj prevli pač razumljiv način, pač prevala slivcem, in tam so se v nekak zvezde poklopili, da sem vidlač da učitno pačem dober pedagog, za starše, da nekak znam stvar predstaviti, da jih drži v fokusu, da jih zanima, da jim odpira prava vprašanja, in sem pazio, že sedm leta šla u smirę.

SPEAKER_01 19:41

I said we were still stars, but in my mind, we are in the same way, to me, like this. I think so, which is pray, and we did it, but very passive, like razlika mediate. Pasivan. That will be so se predotnili. How can we razor mediate them as temin?

SPEAKER_05 20:19

So ne vem, je taka razlika v interpretaciji tega prisota, ker in dojemajo pač tudi zbisivno smer, se pravda ogromne odgovornosti, por sledju moj, por namem, zapuščajo igrišča, pač dajo na stran otroka. Sed drugi pa sočno razumej bolj kotoritativni vzgoja. Mi čeamo nekako ste, imamo štego sti. Vsi vzgojni stili so sestavljeni iz dveh stavin. Sejep prva stavina, se prav ti sta ključna logga staršel, je moje pričakovan. Druga pa ljubezen, pač oglašenost na otroka. In zajvisem, koliko doziraš na dobiš nek svoj. Saj pravze ma šti ogromno in ljubezni, pa zelo mal meja. Zlo pač niz pričakovanja do otroka, to pač ta premisivna vzgoja. Če obrneš, se pravdo daš ogromno pričakovan, ogromno mj na temu področju, pačemano, oglašenosti povezanosti z otrokam, pride autoritarna vzgoja. Če umakneš oboje, se pravto za ti vzgojen, ka se ga res želimo pačant, tudi ta odsotna vzgoja, ki rečemo. Kerš pač bodi si fizično, predvsem pač mentalno odsan. Če pa dodamo oboje, pa v eni roki pač ko rakamo po teh naših hišah, pač z majom, z pričakovanji, z doslednostjo in krati p z oglašenosti, povezanosti v ljubezni do otroka, dobimo pa autoritativno. Torda je mislim, da so čutna vzgoja, je autoritativna vzgoja, se prav ta jaka. Zjímamo resži 30-40 let, dolge longo tudi, ki nam pač pokaže, da je nekak optimum iziroma dan bo starše pa otroki priplali do tisga cilja, ki si želimo odgovorne otroke soverene, samozavesne, močno samo dobo. Ker je mislim, da se je zgodil, je, da smo mogoče mi ziroma naši starši to autoritativno vzgojo, si prevedel kot nek čas somrje, nekaj časa pa ljubezen. In ta sizofrenost kdaj bomk, pa nichtoves prehajanje pojko z različne stile in zamo milni noviz sočutna vzgoja, kaj je vbistil autoritativna vzgoja. Alpa v zadnjih 15 letih sploh je na področju pač otroko razvoja razumevanja tega, pačine, pač te znane tematike, je res pošlo ogromno pač nekih novih dogan. In mislim, da čutno potrebo, da ta nova dodnanja kar nekak dodajemo in novemu vzgojenu stilu. Ampak pogosto naim, tak čede v dognanje, kaj prišlo do nanje, da vbno empatija otroka, da težko pač načiš z nekimi okaznimi disciplini, in patijo, pač ko se ta sph razvija, kaj je zapčakrc področje, delenja igračana. Da so vbisto naše prečakovanje pri dveh letih full privisok postavlja na koker. In mislim, da zdaj zaradi tega, mi kar začnemo razvijen sil, kratka pozabljamo, da še vse ramo držati skoje meje, najprej meje in ljubezen nato pa poda ta nova spoznanja. Torda je mislim, dač zbeganje na te podčjo.

SPEAKER_01 24:03

Kdaj se bo poremo, tak če razberem iz tega, kaj se poveda, bo varno tudi neke posljedice vidne včas kaj se zgodilo o troci. Se živili in te razlike, kak smo bliracija por nami je zgajana, kakpo zdaj, ko so prišli nogo ni oroci. Mislim verno več ni. Ne vem, na kaj način potem se to razvije se podi.

SPEAKER_05 24:26

Vraci v besto zloma živko je pač trenutan svet, zelo individualistično v smerenja, na ni nekih skupnosti, ne vidmo več pač smla v sodelovanju, v zaupanju podporih. Tako da premisivna vzgoja obstu samo še bolj potencial vse skupaj. A res graditi na individualističnosti, se prav na pravicah na pragajanje okolja, v polnosti pač temu enu posamezniku z neštevimi argumenti. Mislim, da bi šloč da se bočka individualizan družbe, če bo pač prijo in misija, in bodo samo šeirale.

SPEAKER_01 25:07

No šer sem pravem tudi do vrstav, da Ker se hoče vse rodzaj individualizirati. Potem neka spuščalo. Ziroma se več ne držimo in potem o smsko to roci večino nekih grounding. Ker ni nekih temelj, da bi se držal za otroki in semi za danesko pačia. Tako si rekli večer skupnosti, ljudi več vračajo skupnosti nazaj. Mi smo bemeli na način in karti skupina, že da možeš vrniti dojno nazaj, da pomagaš, da nam vem, tako si recimo predavaš, pomagaš, že jim razumet. Thake ne semst in večing in hočem nekam pripadati. Ker hočemo biti stolko do otrovia, pa posebno drugačine, ne bi spada ni kamor. There is contrast, bypadaš.

SPEAKER_05 25:56

To je splaso smysl, da se zdaj je vnata, staršov jasno z prav neka kolektivna zesnika in karm umejno, da v tim vidimo nekaj urednega, nekaj ko vrednega, pač da bi sedali za vnoto, ka na sodsko življenje. Je smilno, tudi da se kot starše vprašemo. T mi izgojen delovanja van delujemo zelo individualistično. K je ogromno te. Fuj smo obsedeni z temu, pa da bo otrok sam zaspel, pa kaj bo sam se reguliral, pa kaj bo sam vbistilek zavedno tudi otroku, modeliramo biti navzen na neko, biti del načesa, prositi za pomoč kolkol je vreme. Tega ne počnemo. Sam individualno pačn, kar zmoreš.

SPEAKER_01 26:53

Do takrat, sam je spočala predavanja. Začko smo imali, mislim v skupin poslije, kar mi je blažite dojiti. Niko nisem razumela, že jo tak ali pričakuješ, da pačam zaspel, sam se potelaš, sam delav. Tak je bilo full teško. Ampak to go gláš, but družina, and si terpet, and it's probably fine. In z nama, in nimi, but so they are same idea. Yeah, yeah.

SPEAKER_05 27:53

Okay, so we can go to the same time.

SPEAKER_01 28:10

Much more creativen.

SPEAKER_05 28:13

So myself, that to pomemen biti podetnik. Pač na podetnički mindset ziroma che je citrato. Kreativnost. Jako dobra večina reševanja problemov, pogum ustrajnost. Definitivno je širša okolica otroka, se prav od osgoje do školstva, vrstnikov, širših družinskih članov, pač tukaj pomembno vlog, je zelo pomembna vloga tudi pač sam temperament otroka, se prav kombinacija genetike tehatalnih, pratalnih natalnih faktorev. Kaj namizo prinašajo neke predispozicije na koliko otrok z možam priagajanja, kol bo te kstroveranosti, za gotovo pa tako zgojo kar sistem je smjenom da igra pa zelo pomembno vlgo po temu, kol se bo ta otroka naravan potencijal izrazano. Zdaj, ker se samga sistematiče. V smlu školska sistema, je bomje sphrohu k slovenko. Da ne glede na sistem, na kadrofske normative, na učne načrte, je na koncjeva kiteta školstva odvisna od tega, kdo je za katedra. Tako da govorimo o sistemu. Včasih delamo krivico sem pedagom oziroma stovnim delavcem in drugim sodelavcem, ki izgrajo naprej in nazajpati za te otroke. Ampak načoma pa ja trenutno sistem, bom rekla ne da takoj ujo kreativnost definitivno je pa ne podpila, če pogledamo šolski sistem od kadrovskih normativov, porabljene metodike, didakke, prsopa prepričano pačvoju otroka, ni to zde niiko podporno. Okolje ni pa deterministično. Mislim, da tukaj ogromno logo igramo starši, tudi vidmo če pogledamo pačne raziskave, nam s področja tudi alternativnih šol. Da ti učenki, ki jih sier zaznavamo na področju rečemo divergentnega mišljenja. Vse prav za kreativno kritično mišljenje, da so učenci tehternih pač šol, da dosegajo rahše rezultati, nimamo pa dogročnih učinkov. Kroka, tudi otroka, umakneš iz terilan sistem, pa ga vržeš v dejanski sistem, če nima teh mehanizov, če nima dejansko razvidka, kleka kreativnosti so pričesale no izno. Tak tam ne zastavamo povečnikih dolgo trajočih učenkov. Sročja divergenosti, u stnosti in semga skupina nutivacije.

SPEAKER_01 31:16

In zdaj pač kot sem mama, mamo, pač vse neko vprašanje, če je pravi sistem, če je to. For nočento stilo kolej. Da mi fan, da greelno kolje, ker so problematični otroci, tudi če boče one problematične prepač, da lahko ugiraš, da se znajo, potem vrne v teem okolijo, da ni vse pozovate, da se mora preloditi sistemu, tak mais je kolektivna zavedes, dohu. Pa skrbiel, dansk sistem, tak podpira dejansko kreativnost naprej. And primer, ki je na medicini studial šest let, je mogli pred vseh predmetih odličnjak. Kljub temu, da se ne navezuje na strokov, karti je, to pomenje v nestala strednice in potem šala na fox, nakate inga grešne. In se mi zdi pač totalno mimo razumen, nekrinek stvari, ki jih pa se moram načiti izdaj tega, da pa širimo naše misline, da se naučimo neke. Ampak se mi pazir, po drugi strani, pa ubijemo tesko kreativno, testo kardeanskro zanima, s tem, da jih vtopimo v vse te stvari nr.

SPEAKER_05 32:25

Ne vem ineprav razmišljam, stran. Tutno nevim, če so pričino snovi, ali pa se količina snov reče. So inte ocene odličnjak za to, da pride. Ni problematično oziroma vidom vidimo, da je za te študije, ko so bolj kompleksni. Rne misle smije. Teda to učenje na pamet. Pa sem zda, da v današnih časih je fulne nasrojenosti proti temu nam je vse, da te otro konkno delajo. Vse težko. Mi sem fli šli v drugo smiršstva. Ne vidimo večnosti ozirela temu, da se otročijo u nomke pa o selskih grof, pa kr neke pa na prvo žolgo je izkrne. Ampak če želiš biti kreativen, ti brez znanja, ne možeš biti kreativan, ni kreativnosti, sem prav znanje, oziroma kreativnost, pride van iz povezanja različnih miselnih skem. Najbolj kreativan človek bo test, kam ima ogromno informacije, kerto je obristo to na kreativnost je povezani vseh teh, ki se možgani nadijo, v moganih nadijo po felskih grofih pa uromki pa nam poodnemu možu. In tudi konkretnih izkušenja. Tako da definitivno šoli ziroma sistemu, temu javnemu sistemu, manka tega konkretnega dela. Sem pa je kot starš, sem bila v istih čevnih, karti zdaj. In sem se pošala, kam, ko na kamer kol greč dobi, pa nekaj man dobi, pač poshodno prednosti pa slavosti. Ko se je zde, kot starš, lahko orentira, kaj je bolna. In pa sem se vprašala, kaj pa je rač dopolnjem, kaj pa je, kot osiba barby z mojimi vnotami, z mojimi pač močnimi področi, kaj laž presla na miza. Če je zoka, recimo damo neko alternativno obliko izobražana. Ker vemo pač, da je učne snoviman običajno, ne nujno, ampak običajno im tega. Al bom lažje pač ta akademski del podpirala, če želim da otroku stane odprta vrata tudi za medicino krol, ali podpiram ta drug del konkreten ustvarjalan del brez te abstracti lažje podpreim gradno samopodje, in sem to bil nekak pogovor sam, ker sem si pač pomagala. Mogoče če kompač pride pravok in iz tega sem se tudi naučila, se pravče, če želimo kreativno svetroku, se prav podetiško usmerjenost. Poj ni najbolj konstruktivno z sprstan, ker to zadelamo. Kžemo druge na druge šola prav, vi starši vo ste te otroke cela popo, pa imajo proste igre pa ni povezanosti mi rečemo šolast to slučnojo, ampak je foel v današ realno, pogledamo pogledano smila, da se vprašemo, ki pa moje vlog in te kreativnosti potništvo. Da dokler je otrok se v sistemu, kjer je na vse oczajti pač grozen, bedno, pa se morčiti, pa se ni nečijo, pač idealem učenu stu, pa namajo pač idealne potpore, ki bi jo rabali med, gladi na njihov temperament, strani učitla, kieru strah pri tom.

SPEAKER_01 36:20

Yeah, not so. For drugs, individual stream. If you have a easy and show dance, and gymnasium and three finds a gymnasium. But yeah, it's not a very much reclaim, but to prepare that it's like a motion to družba, reči inavan sistem, ali alternativa.

SPEAKER_05 37:25

Smisle je, da se nekako glede vseb otroka poseby. Da in družina. Čist far je inne družine, da im pa ni prioriteta se prav, imeti odprte poti, pa biti flexibilan, pa zdržat frustraci, pač javski sistem, pa je pravčenja pač otrojo frustracijo, ker je res zelo neserilna okolje, ohromenih izvil. Je pa zelo smiselno, da se pač pogli vse kožino poseb, ki so vnote, ker so družine, kamajo često privično kot vnoto, pač je karija ali reska skupnost, nam je biti v naravi, pačito, kar je gilo, pač tega sveta, in so neki alternativni vzgojni pristopi pač nekaj zimrboč je za to dinamijo, te vnoto družino, tudi smisla. In bo obali okolje, bo sta po neka, to gradila.

SPEAKER_01 38:25

Potem češ alternativo, to je pač moja vprašana, mošanje. Kaj se zgodi potem, koš iz tega okolja, ti maš devet recimo vnošoli, ki je alternativna, ki se intaknim posvečajo procent, tak bsenaj. Pop je vredno šolo, kar pa morajo stredno šolo. Kaj se potem z otrokom zgodijo, prida iz tega individualnega sistema, včasim, ker si počanko številko. Tridese, potem mislim, treke potem v sredni šoli razredu. K se zgodi.

SPEAKER_05 38:52

Različno. Večinoma majo izzi. Enni otroci pačti izivej pač premasti. Majo jasno več izivov kot testi, ki pridajo iz nekih javnih usnovnih šola uredne šole. Inni otroci so pač temperamentno, zloži indoživi, je spram samo rogi in testi otrca, ki je druživo že neka položeno izbelko. Druh je pač v tim trenutku skudimi izvi ozoma presop težak, da jih pač popolnoma okupirana, da jih open. Tako da težko vemo kaj bo, ampak postopno doziranje frustracije skosni školski sistem, je za večino otrok, za vse mogoče v mojih očeh pač nekak najbolj optimalna pot. Laž prihodna. Je pa definitivno to naj pomen, da pač dvignemo roke, pač ta bude. To je frustracija, morse okvarjana. Š vedno lahko tudi na te poti osnovne šole šoleč otro v nekih situacija, ker pa resga pahnejo čes točko pač te frustracijske tolerance, ker pa je smilno, da se vključati, bodi si rešvati prešola otroka. Dostanemo to fleksibilni, ampak zdaj govorimo o skrajnih stvarhne o že.

SPEAKER_01 40:19

Tak ni zanimimo kaj se danse pogo. Pošto devetlet podpiraš kreativo na tamčen alternativo polka pobišem da dansk pahneš, kergač drogamne.

SPEAKER_05 40:31

Fuj je prepočeno na klučju. Če pač pogledamo tih neke razkal, ki jih mam, so all over the place. Zaznavajo pač dobre učenke, drugi slabše učenke.

SPEAKER_01 40:47

Vaksi malo ti kot karakter, pa kaksi malo interpretati zadeve, pačano z drugime.

SPEAKER_05 40:54

Zdaj se same kreativnosti tiče pre tehnih pač šlah. Nasplošno nekak vidimo, da otroci še vedno dosegajo više rezultati na podroju divergentnosti. Se pravda divergentnost pomemb, količina produciranja dejanja. Če gledamo tudi razne teste, in test je neka nam zapamba, kaj je nasa dala izdala zelo zmen. Če spustimo nam vse štiri test, se izkaže, da jih mislim, že v 96% da so si genijalci. V odraslih mislim, da smo po šesti projenih. Pačej tudi zanimljivo vprašanje, oka poprašati zakaj padade. Ampak kar vidimo po alternativnih šolah, da ta divergentnost ostane viša, kot recimo v javem školstu. Ampak se pa redko, kaj to neredko, to sem pa kardo rekla. Je pa vprašanje ali se to poj tudi razvijo kritično mišljenje. Ker ni sta to iste stvari. Digentno je se prav bruhanje različnih idej. Za kritično pa ti rabaš anitiko, ti rabaš pač tudi presojati, jih pač dokončati izpelati. Da baš veliko tega, kar da tu čos sistem. Trabaš pravilnost, rabaš ustnost, in tudi pri kreativnosti rabaš privilne odgovore. Na konc. Se prav so idee, ker so količinske, tudi kreativne, ampak na konci idejo možno oziroma če maš problem, ti rabaš na konci, zbrati eno idejo. In klimo, da se tem otročam pogosto zatika na temu zadanu koraku, se prav pri analizi vse te množice stvari, nakako kada na nek način ustane, ustajo temu oblaku, ide, pa naj izvršijo pač do konca. Pa ne gre u to dejansko reševanje problem. To je menil. Zdaj jasno, ne vsi, ampak se ti dve stran podpirata to kreativnost, ti pa vbišu potrebuješ analitično konvergentno mišljenje za to, da pride do kričega myšlenja. Jepa to sem videla, da si napisal. Kaj se zgodina. Obosto pušolo spnoh mogoče pači za tri leta boš videla dekalša tudi nošljenje, če je zdaj zelo bno. Če je vprašala o joj. Sribir pa mi je razpede. Bo rečila pokličemo tače na patruje, lahko na te resče, kot srečo. Res pač po težne, res so divergentni. To je ta divergentnost, ka pač nij pravil, pač tam šopanje. Koli 6. leta pa možgani dobijo potencial za višjo analitičnost. Preprav ne glede na to, ali okrok prestop šalo, ali. Bo se pojavajo analitično myšlenje. In po upadi pači divergentnosti, bo čist naravan. Zdaj tisto, ker želimo, da se oboje pač stabilizirana. Divergentnost to ne pomeni, da divergentnosti zgine, sam da dobi konkurenco. In zdajče imamo pa mi okolje, ki spuja tako analitično oziroma konvergentno pačlenje in divergentno to tisto okolje, karstu želimo. Ker ramo otroka, kam oboje. Ker ko pridemo do kritičega myšljenja. Je super myšlenje, ampak brez analitičenga ne prideš to tisto, ker dansk želimo.

SPEAKER_01 44:42

Da potem je zede, bis to kar prišlo do ideja. Zanimivo. Mi se da pomamo pomrli na tamo.

SPEAKER_05 44:53

Pač spremense dodajo se pač nove skeme razmišljanja, večje prevanja, ni vse terče.

SPEAKER_01 45:06

Pravdi se da drugo smr. Meni je delovalo, da gre neko minim pobrtito. Definitivno.

SPEAKER_05 45:16

Ampak ni vse na strani šole in jasno, pa zdaj šola oziroma sistem, lahko to načemo pa mi zdajoma okolje. K ne spuja kreativnosti, različnosti prav vse to, ker se je mogče še naprej pogovjale, kaj mi ko starših kanaremo, pa poj nato dodamo še pačokoli v šoli, ka je kadrovskih normativ sistem, pačo otroka, pač dobivajo šolo, pačaj temu analitičnem načinu povčovanja, kej krešne varnoč.

SPEAKER_01 45:51

Zbrišno kreativno. Kedacijko začajo, da lahko mi kot staršego začnemo, tako to kreativo dojenče, ko se začne, zaveda, ce je lahko na bruš.

SPEAKER_05 46:06

Je rekla prvo, dok so še na začetku, misle pač kaj pred pogolj za podjetništvo, za kreativnost, za kritično in frustracija. Veg podjetnika poglijaš ali na vim učitla, ki je v javnem se prav u javni v pravi zapuslen. To ni podjetništvo, ampak ma pač podnišnosti, se prav samoinicavnost, ustvarjalnost, šeševanja problemov. Tej ljudem je enako pa eno to, da zmorajo pač frustracijo, da se ne ustrašajo frustracije, da to zanja ni znak, moram se ostati, tudi grozen, nardu sem na robe, ampak pač da so nekak domači znotranj. Se prav da imajo dovolj izkušen uspeha z frustracijo. Se prav tak, ka se je že narila šala, so sta vštali, majo pač bzen, tudi izkušen in jih pač to ne o kameni. Se prav ne bojijo se tega občutka, ka stvari gre. začnemo delati pri tehestih starosti, ko otroga začne posegati za igrač. To obesto ti sto prvo, da mi poj pridemo, pa, ne poseže, pa mu damo novo igraču, jo damo bliži, pa gremo naslijen kupati tak, kaj lažjo rokah drže. To po rafal do tega otrok hoče za večerjo jesti neloče, ne bo tele, super postavlj ste mejo otrok pače venne pače bom pa jutr zala. Pa pa si pomej marmadi, tudi sladko. To reševanje frustracije, pačka tamte. Zaj ne basti rikalma oč. Pač mi še zmerajo starši, pačanemo na voldi, pačam rog, ampak te izkušne frustracije, so pač ključna pomena za to, da ta kreativnost pač sph pride. Kud če pogledamo in zoum. Fenomalna ta zgodba o tem, kako nasto velko. Velko ježka zakenata. Je bil enti, mislim, da mi blir, ko je imil psa. On je z visko popoldnost in psem chodu, za hišo vost in, da ste prišla domov, je bil tako smart postnih ješkav. In tobir in zavan pačala delasti, dan na dan. In semi vstavo pačil toli neka tižek. In ga pod mikroskop reko mene zanima pačko radna stvar je težko doldo. Kaj pač problem neko borabati v industriji. Je dan pod mikroskop, pogledajo kot teče vlakna, in je paču, da so tem je škal vse, vse viroti, ki mamo inustrijski, čelski inko pač izhajovni ste zgodbe iz človek, in držav s frustracijos, in je problem z držav s problemom tak dolgo času, da pačli daja. Good je frustracija.

SPEAKER_01 49:15

Mind blowing. Je ogromna kreativnost, ampak zaniman, so very small. Then we can have a very system become creativity.

SPEAKER_05 49:42

Yeah.

SPEAKER_01 50:02

Me je škoduje, da bi so docenami stala trauma, da bi to lahko bela kot nagrada, kot motiv. Najko by me rekla.

SPEAKER_05 50:13

Mi si želimo. Mi si želimo finška školského sistema. Fenomenalna školskem. Ampak brez finske mentalite, to ne bo šlo. In kle je problem. Imeti brez oceno slovenijes super. Minimamo te. Ocene v razvoj otroka ni sam šola. Starška poste pričakovanja do delovan otroka. Starška otroko pomaga nardi, pač nekak neko kontekst. Ob njegovih uspehih. Ampak če je baza doma močna tam otrok tudi nekak zavedanja o sebi v svojem uspehu. Je smam, da ocene v določenem kontekstu splo v kasnejših pač razrednih, ki so otroci sposobni živiši abstrakti, pa refleksije da so zelo dober pokazatel, kam znotraj pač te snovi, lahko vmestimo svoje znanje. Pači zelo črno bela stvar, ki daj jasno poradno informacija. Ne vrtimo se, ko kar mačko konje. Ne vem razmale. Je tako dobra povratna informacija. Boli je kolkni težav na te ocene bi je strekla. K starši, kot šola, kot sorstnik. In v slovenih trenutno ni družej, da bi zdržala oziroma ni u stvarnega okolja, po kateri bi bilo smislano. Opustiti pačan rokov te na dopi. Na finšem bi bilo, ker je pač starši deluje čisti drugih usgiov, tudi pač sam školski sistem učiti pačm izop, tak ne vem pač, kaj bi bil mal, kaj bi se zgodali. Imam argumente proti ocenam, ampak težko si pa hipetično predstavljan, kaj bi se zgodil, če ne bi bilo. The težko alternativo, ki bi minjala. Zavirajo notrojo motivacijo. Kako pa vidimo, da bomila.

SPEAKER_01 52:23

Ako te bi si spodili, da se še vedno potrudje, ampak pa spe to okoli odvisna. In domače in družbe in potem to čitav. So da je like a učilki mogoče zavirati razvoj kreativ a to pač skup vseh. Je lahko mogoče en rest biček ničali. Tako potem mogoče regulirati zostane kso kej pas domačim okoljem pa družbo. Jer so mrežly, da je to co začim.

SPEAKER_05 52:51

Nees notar. Zače vžeš čeparija, karesne pašej. Pač bo moguče površju poprasko, ampak če juha močna ganfajtu. Zače pa trižlivenot vržeš, se pravče maš učitla, alpa starša v temu otroku, da pač deluje čes konta, kreativnosti, pač močni samodobni samavesti pa je stvar ambian, je lahko dovoljno pačn za majje otroka. Je pa pač še zmerito zelo, zelo pomembem poudana. Možgan so plastičnih zelo dolsa. Je mogoče tako gli na sebe pa svoje delovanje v osnovni šoli, v sredni šoli. Je sem lahko zelo nekreativen, tako z vidika osvajanje znanja. Kas najdaj sem za zelo kreativno oso na področju mišljenja, inkanje rešil za probleme. In sem zdi, da to večinak je celo življenje, koker vse vstale pač na lahko razvija. Tako da tudi če malo okolje, v katerim šola zavirala otroka, pa starši pa širše okolice pa vrsta, po je vidmo včasih, da ta otrok, ne vem, pa kas najpride drugo okolje z drugim spudam, pa se nekanga.

SPEAKER_01 54:21

Kir je lahko za krijavljen sda potem tudi kasne to razviti.

SPEAKER_05 54:27

Me mama občutnice.

SPEAKER_01 54:36

My small moramo vse, amba v drugi strani svetje najboljša malo manovrati najbolj sem potegne.

SPEAKER_05 54:44

Pa tudi učinki spla. Mislim da okre primer so razmerti. Da bi skoblej iz področja kreativnosti poslušnosti, da bi mu vse mesec mal večer. So pač te večine, kar so časih namem, gre v minus, pa potem speti na enkrat uskali in pridajo na osmo potem, pačiko pačatičen, pa predvili razvoj. Nažalost, da bi kačila.

SPEAKER_01 55:15

Po moja na sreči po drugih strane. Hela bo. Krač be vedo pričakovati, pa najbočka z kaj pa otro reče dolgočme. Ksi je vreden, ni vedelo. V katero smiršimo, ko si tvorčej doma dožas.

SPEAKER_04 55:34

To pa ni fajne. Se by našel rešil.

SPEAKER_05 55:44

Kako za kreativno razmišljanje je vredno to dobro. Tut mam in zelo zanimve priskusne si na odrasli, da tak časna vrhunče, pači frustracije dolgase, na dolgočas pride zmeraj pride s frustracijo. Dčas je redko kdaj takoh vrhun z dolga, tak krijhnik ampak pride za energijo in češn, pač frustracije dolgačase, tak pridajo pa ideje. Pač te sem rekla, nezanimive raziskave na rene, da če za pet minut položemo ljudi na tla na pointu frustracije dolga, tak pač pridajo idee. Dočas gremo pa kontrati, odrasli delamo kontra, kaj hit, telefon, telefon, in pač tutti rocier. Yeah, she likes some more.

SPEAKER_01 56:56

It's super creative, it's super. Da spelamous, da se prilagodimo. Kistoh the system najbolj pragodimo, da otroci spelajo zdravice frustracije, pa da še vedno ni to much, da potem nam je 60 otrogmenje, pa to je resteško. Ker se mi zada, da se razvija tudi po moje vplivu telefona in socijalnih mreže in to. Ampak doste neke depresije zdaž v snovnih šolah. Kak se izogni mogoče, pomaga, da se mogoče pomamo izogn.

SPEAKER_05 57:53

V osnovni šoli pač, nino vstapa do družbenih mreže. Kej moramo zrno bilo pač na teto inizkati se vjem, amčma pa 12 pa inkati na ro. V osnovni šoli morši tako močne podatke, da pač ustop na družbena mreža pred 15-16. letom, prne se tolke na štale, z katerije učinke res dolgo-doldo dolgo časa, se prav ni nekaj kaminče dve let, tako da prak je pač stran od krnov iz telefonov predsem družbenih mrežan. Zdaj glede pač na dinamiko družine, nam sebo otroci moguče znajdala, da potrebuje telefon za to, da pridajo pač na triingoša pol mesta ampak brez družinskih umrežijem. Než nemologan telefons. Prva stvar je za klappen.

SPEAKER_01 58:57

Kermeshou. Kako se lahko izgnemo ali vse probabilmente, da ne napada v neko depresivo iziroma v neko frustraci močno da se potem odločijo, da več nismo začolo za okolje, da postane moče introverto in način.

SPEAKER_05 59:20

Spede, če gremo ter znano pogljato poleg tega se pravna ta družbena mreža in na vrhuncu tega, ki otrok se sprašuje o svoje identiteti, da ga mi vržemo med neke umetne identitete. Druga stvar je pa pač ta prisk na akademske dostežke. Spet pač zelo jasni dokazi. Singapur še pogledamo zdaj bilo prejčen mesec, po mojih bilo spet. Je bilo veliko govoru, da so slovenci slovenski otroci diaki, mislim, da se je ta pisati, izpišek 40 leta, padali na podoče pač branja. V različnih testih smo blividnost, da je zelo dolg časa pač nad podprečjem, zdaj smo prebril na področju branja, se prav globalno gledano, smo padali pod poprečje. Sa otroci padal prviče zgodovina došlo pač v drugo smer. Če pogledamo to pisati testiranja, se prav tudi približno 80 držav. K pristopa k tem testom, ki ga organizira organizacija za gospodarsko, sodelovanje in še. Vidmo, da konkurira oziroma na prvo mesto paže dolaza Singapur. Zaj prav Singapur ma respač, akademske doseški, teh otrok so brutalni. Obejem še neki krma Singapur, pa mnogo pačnih drugih azijskih držav ka so tudi na prvih mestih, je pa pač brutalan prisk stran okolice pa staršol na te akademske doseške. In še stvar kaj so pa neveritne števije na področju, pač primakijo oziroma izvi na visko pač doši vanga zdravlja. Sra tam res večer polovica otrok poročal oziroma zaznavajo pre več kot polovico res intenzivnih pač izvi na področju depresilje pa ancijoznosti. Torda ta pritisk akademskih dociškov, se prav nekih doseganja nekih starševih ciljev, starševi počakan, je pač ta druga stvar. K se jo želimo pačse izgati. Tre stvari bi pa je na to, ko zgubimo sti, pač povezan družine. Pogosto mi sem zdaj, kar nekak. To da se šibelo popoldne pa enga k druga, krok in družine. Orok res potrebuje hočemo, da zmored to dopoansko učenje to popolne samo biti. Saj pravno igro, rag čas, raosto no razpojati prosti čas, znotraj prostre igre imamo tolky tolik učinkov, pa so tudi, sam pravdočni. Samoz samo podobno, pač akademske doste, občuje autonomije. Zejboljš nevarno neki trening. Absolutno. Mi sem ni stvari, ki konkurirala pačte igri. Nobino usmerjena dejavnost.

SPEAKER_01 1:02:25

Ker semno več pisamo, pa angleščina, pa tenis, pa plavanje, pa ni inka. Konsa od tega plavanje, smutanje, to se vse na uče starši, ko gašlo smučati, zaraz to me. A potem with a moment, že brat, letoche, ali je to športno nadarje, že ma tak žele, aby se prostila to vrhu, pa se vado to smare, ale my prostě čas dovoljna.

SPEAKER_05 1:02:59

Jej bi reklše vidno, najprej se pač razvija, ne glede pač na sposobnosti rečne športne jezikov nekršne otroka, naj se najprej otroka v jedru postav. Se pravda, da bi otrok zmogiti sam sabi, po tem najbojo pa športne dejavnosti ali druge, akademske, pač dopolniv tega. Ampak ne pač tega prostega časa, tudi se otroki je sposobno umiriti se nočjo. Se večino otrog, bo išlo na angleške urce pa na plavanje, koker de ure biti sam doma. Pa na obisk. Kan rimo danes. Kango. Kajščera gremo to je, okanke. Lažem možganje, laže biti, pač pasivan pozov na česu, koker pač zrati frustracijo z dolčem za samo skupaj. In to nas tean. Kerpa si redhod, pa rihod, ampak poč ni takve vnosti, da se nadmišča tisko, kroku, pač nujno pač pomembno. Ta svoda, da se otrok pač lahko umeri, da lahko zdiha sam sabo.

SPEAKER_01 1:04:12

Na tempu. Prika starosti je potem rekla, dač nekni ljubik, da recimo hoče, nam je trenati ome. Priosti, za po danski karti en danko hoče.

SPEAKER_05 1:04:25

Teško z starosti se razočle. Pegle miskoče bi mogla vneje pogledati, ko funkcionira otrok. Poglija pač, kaj zmore zmore frustracijo, ki so neko verovni stresa, ali se poslabšuje druge stvari, kaj je nede stvari in pačne, to je vse staršne karse morem in je nažalka. Pač pogli.

SPEAKER_01 1:04:56

Kaj pa je največi vpliv, toraj so se prepovali, kreativne vzgoji. Da je biti največje vplivel, enega, predškolskega obdobja ali v šolskem obdobju. Kdaj imamo mi recimo največji vpliv, da lahko najbo recimo tudi otroka, smerimo bolj samozavesnega, kreativnega, niem v te smeri. Zmi rekla, da ni.

SPEAKER_05 1:05:21

Pred sedm letom, tak je obbesto in možgani, reso odprti za možganes kosirajo, kaj je v tej okolci pomembno, nakaj mi gradimo kolega, kjer je stvarčamo, ampak so naravno, pačti potencijal za divergennost pa kreativnost. Tako da definitivno v tem prečevskom obdobju, ampak enako pomembno, bi si reklako se pač poja potencijal za to konvergentnost, ka otro pride v sistem, ka brza to stvarjalnost, koliko mi zdaj speti naredni ter je pa naša aktivnost, pač tudi temu času pač zelo smelna pa pomembna.

SPEAKER_01 1:06:06

Because I'm very strong, please show me to take prao it's about to be seen.

SPEAKER_05 1:06:20

I said that we're to prelość. Wido que govorimo o vzgoji, but they fool pomembrano da starši še vedno ustanejo pač v svojo autonomije. Kand nas poslušajo poslušam razne strokovnake, pa to bi mogla, pa umbi mogla, pa trebi moglačen, kaj sto kromest zase za svojo družino, za našo dinamiko spustila sko naše filtre. Sase pa za nas, kaj mi potrebuje, na kaj si bozela. In k je starši resporednosti, da bi kertopa sleduje in pomembno, da ustanej tudi v tom svojem chrčaju.

SPEAKER_01 1:07:17

Mamo informiranko možnost informiranja da se lahko iskavish, podcast, and there are many information where it full, and to the other strong. Because they bombard them, and that is okay, that is okay, that is okay, okay. And resume, and with it. So that's it. It's fine that has option to go for it and informating, and it's super good. Mm-hmm. So službe ali is.

SPEAKER_05 1:08:14

Mislim, nasplašan je ta krika pač je sistemar, da je pač izdohne industrializacije, se pravda usgajanja za farke je dokaj resni. Je pa sprementi sistem. Men je to ink se začnem same sprečati. Ampak da je spelho, kaj spremeniti. Ved si pa najlog, ampak kajno spremeniti v današi politični schemi. Pa ne mislim desno. Pač na sploš kako deluje odločenje naravnih držav. Evropskih umih tako naprej, kaj je realnosti spremeniti.

SPEAKER_01 1:08:57

Se govorila, ka semna pa ne ven, kajovnov testa pa spajuje.

SPEAKER_05 1:09:04

Kaj bi spremenila kaj paš je sam veš kaj začneš razmišljati, da se učijo na pamet. Mogoče pa to.

SPEAKER_01 1:09:30

Kaj spremeniti.

SPEAKER_05 1:09:31

Kaj spremeniti da so vse starška in nastojen pro sistemu, da nameti konkretne rešitve. Težko jih je presti, ampak op tem mi razkriamo, ko je težko spremenjati to, lahko dobimo podnižnosti do vseh testih, ka se trja spremeniti sistem, ki so v sistemu, ker je paš to reshod težka naloga, ki bi je začela pri normativih, pri kadrovskih normativih. To je prva stvar. Roviti. Zdaj ne govorim z nižanje iz 28 na 26, in z 21. Roviti z 28 na 14, to je minimum, ker mu treba, bi bilo treba začeti. En oblasti pačnja. Ker bi se zajde na scenariju, lahko tudi pač odprla ta autonomija, ta kreativnost, ta sposobnost, ta psihološka varnost v glavi, da si ti sposoben producirati kot učiti. Kreativne idee, kako pa snu približati naučence. Ning problem, da sistem ubire kreativnost, ampak je to preošili.

SPEAKER_01 1:10:38

Vada vse učenja, sistem, ki ga morajo spelati kosti, pa starši trenutno. Maš tri različne vedek, iz kateri se učitali spada, vse dany. Influško, da je very spel with a popular odgovornost que nos vrijedan. Se obda v starši, se ubada sistem, ni lahko. Oroci, ki majo pa vsake neke različne zahteve, vsake drugačne po karakteru.

SPEAKER_05 1:11:11

Tut je to kadro skoda na pol, se prav spremeniti normative, učenci vrso učitali, te številke. Prvi problem je ni kadra. Mislim, da mi spravila lahko školstvo, se prav na ta nivo kvalitete že zdaj ni kadra. Problem je tudi, da zdaj odhajo kvalitetni učiti. Zdaj odhajajo tisti, ki so pripravljeni v svoj namen, svo poslanstvo oblagati 220 procentov, in kar ni finančne koristi, ne družbene koristi in vidijo. To se ti stika, zdaj odhajajo in to je ti sta tragija. Ne odkajajo pa tisti učitli, ki so vrgal puško korzo, pa štejo ni minimalne otpora. Zen veliko takih. Na si reste trijo. Oromno se jih pač zelo trud. Ampak.

SPEAKER_01 1:12:02

Ampak na nekih točki to govijo, da nisam nima smla. Dansk ga nim. Požaj niosno. On grejo potem, kot osebnost, franže, sem zdi. Kar je škoda. Ker vidijo, kakah odgovornost. Da bi človek na glavo padla. Niti ne viš nekih vrednosti, po maju potem. Se preožede s takimi banalni zadovami, tudi z birocijo, ki morajo vedno več odda. Plus te vama tudi takih, ki ima neke vločbe, neke države. Se mi zdi, da tudi več tega v razredu, in klju temu, da je 28 normtiv ima po tem šest, recimo takih. Zhtjevne naloge.

SPEAKER_05 1:12:56

Svsem razumem pač dinamiko, razumem starše, razumem učitne, razumem otroke, razumem in je pač hdopač na vse skupati in izkati pač rešitve, dejanske rešitve. Ne zdaj si lahko rešitev. Pa zakom določimo kakšne procente didaktične, pačnih načinov, pač poučevanja lahko učitelj porabla razredtu naredbe. Pa imemo nam 30% morati projektan. Dela 30% je lahko franan, 30% je nekega druga oziroma samostou. Ampak je to realno. Kater so učitli. Na to pot pač reste dejanske spremembe, makr na logih kapu.

SPEAKER_01 1:14:00

Kaj pa je glede tehnih odloč. Vestilo, da ste prepoznali, neka odstopa pričenu, ali se ti zide, požja počet zabirali psihologom neko krivi, če bi rekalnih pačka tak malo dajo odločnam, amp. Ali potem laja pot za otroka. Da se za to odločajo za neke odločke. Pač se mi zda, da poplava v tega začasu. Je opravičeno ali malo pričavamo.

SPEAKER_05 1:14:31

Mislim definitivno, jih je več kot jih je bilo prej. Večjih je, ker je pačama detekcija, mnogo boljša. Mogoče se še in ti spomnati, da smo imali specialnega pedagoga šno. Ampak ni smok. Mislim, da se li takrat z našo generacijo, nekako začelo, postupati poč pojavlj. Titali niso bliče prepoznavanja tega. To so blič težavni otroci, ali so takrat nekakšne te otroci z držal. Pa so potem najmu najstništvo, to vam je zbuhala. Detekcija danes je 80 procentov bolj. Druga stvar je težav je več. Detekcija, pač tudi na pogostosti, je več tega. Zar tega, ker ti zviše pričakovan v okolju, se pač več težav izras. Je venek okolje, je bolj zahtevo. Tako doma kot šoli, se bo tudi večer izrazlo. Da je poč prenese genetski potencijal. Po okolje testa, ko ve, kol se bo tač potencijal aktivirala inoker dimirčki so te. In kam okolje je pač kaj polno stresa tako dohej, kot pač regulacija živče, neurološko, je filveč stresnih testov, in je pač nas splošno večer vsehnih pač zahteve so više prav na nek način. Da se tudi zahtevan, pač učne snovi zvisuje, z tem, da se zvišuje splošna inteligentnost ali prebivalstva. To tudi vidimo da je trend, da se pač vse nekaj odstotnih točk injuja na tvre. Zdaj čemu, pač da nekakve več pričakuje. Da če več zmoremo, ampak ta stres, ta tempo je tis kaj delato.

SPEAKER_01 1:16:30

Pa se napravi na čim po temanja tega problem. Mišlo, da odločba, ki dobijo troci potem dovolj, da nadalju v tom sistemu socijalne kapice. Prilagoditve. Ampak to potem to prepomare do volto pora otrok, ki se tem ubada, oziroma z tem spada, ali ne. Mislim, potem vsi ta problem, ne samo ta otrok, ki načoma sem ni problematičen maser odločbo. Pa kaj je tem papirjem, bez to doče.

SPEAKER_05 1:17:28

Mislim, cilj za te otroke, kamajo večol, pač z prehajno skoški sistem, je da sem preko pač odloč, katerim dobijo neko dodatno strovno pomoč, ali pa pragoditve, pomaga, da postopoma sami postanej aktivni, pri temu, da si sami samej pomagati. To naj bo zila in če pač odločba, gre v tej smeri, se prav, da bo na koncu otrok v devetnem razredu, pač sposoban. Si tudi prigodičnost nov, si pragoditi učenja, se prav biti aktiven po semen zdi to popolnoma pač super. In imajo pač težave, izraziti do točke, da pač topjo specialni pedagogiki pa pomagajo, majajo pa vsi otroci specifike, se prav neutipič in rogačne specifike, za katere pač potrebu neke usmeritve, ali da sami pohrudajo pragoditi. Ni enga otroka, ali potek otrok, ki snajo pa jo prebere, pa reče. Sam tak, grečina intenziteta tih izjav čez noj. Smeselne, ker se pa scrim, da zagotovo, pač niso vse smisne. Da pače je njihov cilj pač samo, pa aktivnost otroka superne.

SPEAKER_01 1:18:54

Pako je odločbe potem individualno postavljeno ali pačir pa za vse isto.

SPEAKER_05 1:19:00

Kot en znana komisija morač individualno. Tu se zbirajo mne različne profil od otrokovih vzgojov v vrtu, pač učitrov. Pelo psikolog. To je greve pravo smirą na co. Misem še področje, pač potencijal za manipulacijos. Vse zgodbe sodovka tudi resničen. To starši včasih pa pričajo na te komisije in kršni starši co dosežajo pač, da komisija v smer otroka, ne v smer otroka, pomenju starša, kar je mislim, da se pač ne bi smel dogati, tak da definitivno prihajajo do anomali tudi na temu področju. Ampak glede na to, pač, da se pričakovan z notajma zvišajo, so se zvišale do te točke, da več otrok ne zmor tega, pač naj pridešala nasprot za te otroke.

SPEAKER_01 1:20:03

Nekina sklibki se pač mene poraj, da so potem resti oroci skupaj, pa ne, da bi zahteli tega otroka. Zloči bnam. Ampak vse nam potem vsi ti poslednice. Kako se mi zda? Ti otroci tudi klju temu, da ima papir še vedno so na teč faktor, drugače jih je treba varnito smeriti, umiriti na drugačne, pač potem tudi znati čez razredne. To jedina stvar je moguče krbi na to, dač več dobivajo, skor vse odlobe. Občas vam tak, nevem.

SPEAKER_05 1:20:36

Želimo pački argumenti za to integracijo in inkludnost. So zelo dobri argumenti. So prednosti tudi zapačti otroke, kamajo izivov. Se prav ustvarja se neko z realno okolje, katerem bočelovali dolg časa. Vrijam pač individualno, zmerka gremogli, kakšne pripovede staršej, pa pač so izivi. Tko za teste otroke, kot za te otroke, oziroma staršek nimajo, potem drugačno razumenja, ki ga potem ne dobi, right?

SPEAKER_01 1:21:16

Začaring. Toda shall we system in stars, it will have more potato mindset about it. Yeah. Which is more stable.

SPEAKER_05 1:21:41

Yeah. Okay, so it's not a problem. So they are super quality.

SPEAKER_01 1:21:52

So we can see it. But if you have a day, it's not like a result of it. Absolutely. What are we doing in this potnik? I can blizzo in this pot.

SPEAKER_05 1:22:24

Da se bojali o temu, kako uskati za potetništvo. In sem lahko, ako mi mogle datizo, da pač podništvo, neka superna oblika pač svojovan. K ne želim, da do tega pride. Mislim, ne želim, da medsa jno pač puščam takis podjetniški mindset absolutno. Zdaj je prepričanje, da pa smo fojali, če pa otrok ne bo podjetnik oziroma ne bo v gospodarstvo ustvarja neke svoje zgodbe pa ne. Ker moramo se zaveda zmerj ne glede na to, kako boki bati starši smo mi in kako mi to sedamo pol, mi dobimo temperament, mi dobimo potencijal otroka. In to testo karbistvo ki res poglavito, ukaj se bo otroku smilo in določeni temperamenti, se prav temperamentne značilnosti so pragodljivost, ritmičnost. Vemo da ritmičnost v javnem sektorju novgo. Če si predstavljam, da si nemitmi osa. Prelagodljivost, občljivost, intenzivnost, vse to evolucije, če ho namšan in svoj koktajel, je podetiški mindset, je pa super. Ampak en kohoček biti mogoče zdravnik učitelj v javnem sektorju na vem, na infektološku delku, ker pač nem privat, telo ta podniška podniška žilca, se pravo stvarno, ševanje problemov, to pa želimo za otroke.

SPEAKER_01 1:24:07

Nej, da si potem kreativne. Je čisto vse paneg, kieran si rekao, to lahko izrazito creativity. Absolutno. Yeah.

SPEAKER_05 1:24:32

I'm not prepped and it's a little bit more.

SPEAKER_01 1:24:36

It's like whatever instrument is. Yeah, feed it, it is not a little bit of a little bit of a little bit of a little bit of a little bit of a little feed, srcep. Stint, yeah. Stint to the top. Yeah, we maš v vseh spektih, kjer se lahko kreativno različno. To pa želimo za otroke.

SPEAKER_05 1:24:59

Ne glede na to, kakšen svet boče z 30 let. Albo na rubo apokalipse, ali vojna, ali pač prevze ta svet. Kreativnost. Kritnost, vse scenarije če je skos. Pače smo nazaj jamah, ali pač na vesolskih ladijah. Zako so je potrebne. To je tere kvaliteta, ki bo pačala naprej.

SPEAKER_01 1:25:20

Znajdljivost in znajdljivost sta zdeva. Če opazemo, da ma otrok v neko institucij, da so predem razred opazil, da je preteško, domiko stisko. Moramo všati prebrod. Al bi rekla, da bi provala poskati alternativo ali pomoč, ali na kakin bi si spadla po te.

SPEAKER_05 1:25:41

Je prisočajo osek primer poseb. Jsem definitivna za to pačka je pačana tolerancija na strani otroka, da je zdaj samo minus uplive pač pomovil, če všemo tej situaciji absolut prešovanje v njih otroka kokol. Najpo pa pač vseen šola. Ne uzamo pač ta sistem, kot en kasen polegon za frustracijo, za učenje polagajanja, za iskanje rešiv, za tako težko pa rečem, da je pa tista točka. Kdo je ta otrok? Kolem, kaj zmore, koliko potpori domaholi potpred že danos. Anaker tudi vidimo rečemo, vrsti. To zelo zanimive pač tudi raziskave na temročju. Vimo da brutal ranijo. In ti maš lahko in ga buja v razredu ka dva otroka zajbava bulija, se prav greme, količinsko in z vidika kvantitete in kvalitete enako. Ampak kaj bo pa tiso, krije poglavite. Podavito, kakšno bazeno otrok doma. Amrok doma močno bazo, se prav potrditev pripadnosti, občutka doprina, gradne identitete, tega otroka. Vsk ne bourant do te točke, kot bo smogurant otroka, z timi besedami, z testimi dejami, kot pač otroka, ki bazima. Tako da vidimo, da otroci, ka nimajo bazi doma, bojo bisto obr med vrstenčko smjerjeni in bojo bisto naber odprti za te pač med vrniške rane, ka so krte rane. In enako je pač izvi, z katerimi je otročen, naravni, pač sistem v smlu grozen učil, pasnov, ko je ne more predelati. Ta baza je tista. Če pogledamo pač otroken otrok, ki so prišli skozi sistem, obdržal kreativnosti in vse skupaj. So samozavis samo podobno, kaj je skupnega. Bo baza tista, kaj je skupna. Je pač ta močna baza pač staršov, ker sta namreko uskljeno, ampak deluta povezanost, ka sta. K sta eno, pa podpirata otroka z ljubezni. Zej niti napen, da deluje popolnation pri stopy. Pač ishaja delovanje ven iz ljubezni do otroka. Na konci to.

SPEAKER_01 1:28:17

Ne glede na to, kak je system družba insta, največ prenese to, da je otrok samo z nich, kreativnien in tak naprej.

SPEAKER_04 1:28:25

Yeah.

SPEAKER_01 1:28:26

So ima starší največje vpliv. Okroman odgovornost. Yeah, but much 2-3 otraki that is spat over. Yeah. But we have spat a little bit of green. Nicole news, okay. Great prašada, ako se kluček. So bi zdajho sprala en stvar, da bi v vzgoji ali pa sistemu izbrala da ma največi vplive na prihodnost svojho do rog, si sta frustracijskom povezanost.

SPEAKER_05 1:29:19

To pa za tudi skoker se vreditativnih vzgoji pač nem moramo odčati samej. Tako da bom rekla nem moral same raven dve. Pač da otrok čuti povezan večen sprejetost tako doma, kot v razredu ali v vrški skupini, kopač tudi otrok ma iskušne, dejanske frustracije. Nekih umeknih stvaren situacij, ampak dejanske frustracije, pač da grevi nehodnih izkušen. Zdaj to doje, že bo moglo biti voje.

SPEAKER_01 1:29:54

Če bi lahko dala, zdajšem eno stvar oiroma en na svet, ki jo lahko nadijo zdaj danes. Da začne danes, da bodo njihovi oroci bolj samesni, kreativni in radni, da bo bolj pripravljeni na živanje, kaj je bilo ta na svet.

SPEAKER_05 1:30:11

Nekaj naj delajo, pa kaj najajo. Mikro opravljanje. Kto šel od tega, da pač libido na tm otroki kot helikopti in pač mi vimo za vse bolje. Na vse hočemo predvidati vse izve, pač izničati s temu, da pride mi dobro pripravljeni z dobrimi nasveti, z dobrimi usmeritvami. Od tega, nakolik svojo dajemo otrokom dejansko pri temu, da se imljenje vrnejo neke dejanske posledice za svoje dejanja. Zdaj se govorim da otroka pač pošljavnih pačno šolo, ampak sul začeli. Mi opravljamo njihove popoldnije, se prav tempu razvoja. Koliko česar, kaj je čas. Bim rekla, da najsaj pač en rok, stran iz otroka. Začeli smo uzgati, da živimo v svetu, kar nikoli ne varen. Je pa objektivno gleden svet danes, ko varan kokršen dostaj.

SPEAKER_01 1:31:22

Mislim, da ima dosti preveč informacij, ki jih prej niso imeli. In se nam zdi za doste bolj nevarne svet.

SPEAKER_05 1:31:29

Dostne mislim, ne dosta zelo neralno predstavo. Tako niž tragijski svetaj pred nam in ni to realna pač ni realno reprezenativno, koliko je dejanskih svetu. Mi pridemo, namem v sebah zjutraj kopiamo kavo, na nekem poč z novicam v stik z nekim indijskim tečkom, ki sem u se nasil čes balkon, pa se je odtrgala testa ugraja in zdaj pač mesec naši otroke. Pa naj se nasati strani z balkona. Zlo konkretan pa banalni primeran.

SPEAKER_01 1:32:04

Ampak je tak. Isto sistemom, sta zvrčej, kram viddiš po tem neko tragijo, negativ vpliv.

SPEAKER_05 1:32:13

In je fli pomenben. Pač to se pares dražna. Ne sam na naškoji, tudi na vseh odnosnih. Da mano. Da gremo zavisno v to, da smo pač močne bogati, pač dejanke, realne socijalne odnose. Pa da pomajo pač vkašati te stvari, kar ni koristi. Kir človek, sem tudi konfliktu. Če glem stran od novic. Če nimam informacij, kaj se dogaja v Palestini pa v Sudanu pa. Ampak dejanko pa tak. Kem je so stikeln ljudje smo narjeni naši možgani so narjeni, da bi nad eno visjo. Pa da se aktivno vključuje v tragije. Ti ste vis. Zlo destruktivno, je pa gledati kolega sveta, pa pasno gliati. Ti ne možeš ulazi v družine z otroka, ki je otrok, pačko. Ti ne možeš na vem in svaččana k je v hodih finančnih sniskah. Sovačano lahko, ti nam dostavaš in hrano anonimno svetnoči, pačo košarco. Grišti, kaj se dogaja, pač trenutno speti, palesti na to enti. Ne ven, koliko je to dejansko usmerjeno v to, da izboljšamo ta svet.

SPEAKER_01 1:33:45

Mislim da smo ljudi na redi, da naši možgani koneal rešitev. In tam, ker ne moramo dati rešitve, teško zdravstveno deluješ. In potem maš neko na dokončano zgodbo v glavi, ki opremas. Pa kako, pa kako je što tio, obisco. Yeah, yeah. Točno to. Okay, that's not predicali. Barbie, hvala that is okay. Respected and a baby. Vem, da we watch predile, because we seem to take the christ and melee 20! Dober klapet.

SPEAKER_05 1:34:47

Krasna tema. Prespivati svoje mne. Zrad tega sembra na to tema ocela je krásna tema, ker pač je ta razprava. Resco premarskimi.

SPEAKER_01 1:35:19

Razmišljaš, kaj je prava smrt, so alternative, sister lahko, po drugiej strane ste my balance that we informacijama. Teš starší. Hala ste nas danas poslišali pa se vidimo for nesle episodi.