Gajst (kaj je diplomacija?)

V tej epizodi ti Marko kupi hladno pivce, te pogleda globoko v oči in vpraša: kaj je diplomacija? Še preden začneš odgovarjati te prime za roko in popelje v globine premislekov, pomislekov in čustvenih izlivov, ki jih v Inštitutu gojimo do dolgočasnih in zastarelih razmišljanj o diplomaciji. Predstavimo ti našo definicijo diplomacije in povemo, zakaj se gajst imenuje gajst. Posledica vsega pa je, da si tudi ti diplomat. 

To je teoretična epizoda in le ena od treh, v katerih bomo predstavljali naše ideje o diplomatskem diskurzu. Sledita še mandat in ime. Do takrat pa, eno hladno pivo prosim. 

Naš hišni filozof je končno prišel na svoj račun. Marko Čadež Mačkić na majku, kot vedno. Če pa hočete brati Lukovo magistrsko tezo pa sledite tej povezavi. Za počutje po branju ste si krivi sami: https://utheses.univie.ac.at/detail/63863 

gajst. forever

Transcript

Copy Transcript Copied

SPEAKER_01 0:05

I don't want to be personal. At the League of Nations, a grave disturbance. I have another talk with the German Chancellor Herr Hitler. We shall fight with growing confidence and growing strength in the air. The power of knowing that it could have been him in that camp. I now think it was one of the most important experiences of my life. General Eisenhower informs me that the forces of Germany have surrendered to the United Nations.

SPEAKER_00 0:59

To excurzijo naredili polita kombum breast krbi o intelektualnih podviklich mladega studenta in kasneje profesora Kissenčera z veseljem posolo pamet. To bo episode za seva Spifferje, ki amate, co kot yes, sem enih namreč, radite oorijo. Danes bom povem, kako mi v Institutu razumemo diplomacijo in hitro bo jasno, zakaj smo to epizodo umestili na konec sezone, ko poznavamo Hrija kot posameznik, kot individuam, kot sredstvo, njega kot takega, njegov duh, njegovo pripadnost in zmišljanje skupnosti, ki me kot posameznik pripadal od Nemčije, judostva pa vse do Amerike. Morem prečeti, da mi je o tem coolsko govoriti tudi za to, ker je ta teoretična podlaga razlok zaradi katerega inštitut sploh obstaja in the first place. Kom čakil, da lahko nekaj povem o teoretskih dominah instituta, ki jo drugače res redko priplavajo na površje. Za trenuk postanemo v botanik oziroma ljubitelj, vrtičaj in se spustimo v to debelo in več plastno čulno strukturo galstva. Kojem, se bomo danes pogledali o tem, kaj je diplomacija prav zapravuje. Diplomacija ni imačega pomena, in vprašanje je, če sploh lahko govorimo o obstojju diplomacije lastne teorije. Tradicionalno in v veliki večini knjih boste to vidili, se diplomacijo razlaga kot sredstvo zunanje politike. Kot nekavnost, ki jo opravljajo ljudje v kravatah, korrejo odnose med državami. Ko pomislimo na diplomacijo, nam misli bežijo tudi v smir mirnega reševanja sporov, pogaj v zakajenih sobanah, saj varnostnega sveta OZN in posrko karše konflikte z prvom kafom, onda se drugo. Ampak nekateri pomisljete, mogoče tudi na konzularna dejavnost, ko vam ko izgubite pasov, tega natisnega poslaništvo v Zagrebu ali Rimu. Tradicionalno se diplomacijo terej misli na precej dolgočasen in institucionalna način. Nač skrb, ne trdim, da vajstam mislimo, da to ni diplomacija. Danče tega. To definitivno je diplomacija, ampak v nekem ožem in precej modernem smlu besede. Danes bom povedal, zakaj mi diplomacijo razumemo kot in to je naša defija zde. Komunikaci v duhu drugega, kjer je drugi zmišljana skupnost. Nakratko, zato, kar je država in svet, kot ga poznamo danes, produkt modne dobe zadnjih 40 let. Koncept suverene države se je oblikoval po letu 1648, institucionalizacija v obliki znunih ministerstv pa je stedila več kot stolet kasne. To ne pomeni, da diplomacije prej ni bilo, čeprav je večina deficij ne bi prepoznala zares. Diplomacija obstaja praktično od začetka človeške civilizacije. Tisočletja, preden smo poznali države mednarodno pravo in konvencijo o diplomatskih odnosih, so se ljudje združevali vrede, plemena in najrazličnejše oblike skupnosti, ki so presegale krvno sorodstvo. Benedic Anderson, naden najbolj znanih sociologov 20. stoletja im reče zamišljene skupnosti. Komunikacija pripadnikov ene zmišljanje skupnosti s pripadniki druge pa je v saj za nas svoje vrsten, družben pojav in osrednja značilnost diplomacije, če ne zelo diplomacija sama zase. Že tisoče let nazaj so se pripadniki te skupnosti neposredno ali prek poslanikov med seboj pogovarali in zastopali interese svojih soplemenjakov. Sodelovali so, kjer je šlo in si po Maribursko špuknili obraz, kjer je ni šlo. Obsem tem paso in to je bistven produkt diplomatskega diskurza, utrjevali obstoj matične skupnosti in hkrati reproducirali svojo identiteto kot pripadniki te skupnosti. Zdaj razumejvanje diplomacije na ta širši način ima predse posledic, o katerih bom nekaj povedal na koncu epizode. Ampak bstno je to. Če diplomacijo razumemo tako, potem diplomatski diskurz niso vključeni samo uradni predstavniki nekaj zmišljene skupnosti, ter tudi njeni slharni pripadniki in pripadnice. Tako ma tudi ti, poslšavalec in posalka, odgovornost in kapaciteto da osebam, ki ne pripadajo isti skupnosti, kot pripadaš sam, ustvarjaš predstave, mljenje in viti soti, kater pripadaš. To počneš naravno, naravn in nevaj. Takoj se tudi dragi posalec, oška mali diplomat. Okej, to zdajesčen kurs, ampak zdajmo po prepar z pasi in počas. Teplomanskega diskurza bomjo vaše in moje lastne zdravje pameti vražila prestav. Mislim, koliko je to, predsem pa najomm, da bi to bolj sem zdaj frazumljeno. Zdaj baj no. Da sem pač vprašal, kako najdo predstavim, da bo vam lažel. In je nekako pobco in reč, spominste, kakosi ti se počutov ko semstvo tebe prveč predstavov leta nazaj. In rese, mi sem, kako bi lahko to pozabalo. Malo ljudi vedem, ampak na dobodna dijaka so s žakom nekoč znašla na prvi delavnici institut ever. Takrat je inštitut pravno formalno obstaja dva mese, in zaanj je vedlo mogoče pet ljudi pa še to recuper in njegove namislenje friende. So veste v kakvih sihoza so ti intervalci. To je bo na začetku aprila leta 2023, ko smo byli naši nacionalnej conferenci, se imenovala and spam, 40 yeah, in Slovenia student campus, and screen and cosplay. So, it was asked that it's a full mode. Break okay, next. So, if you start, even with us. Neve named, by the way, is not a soldier, so you can reel, imate 30 seconds in a list, who amate pred sabo, napišete definicijo diplomacije. Ne, googlate, napište vaše definicijo diplomacije, takrat še ni bilo. Zdaj, zakaj definicije. Pomislite, ni kako simbel. Ampak ko smo šli en krog okolje je bilo precej jasno, da večina skupina diplomacijo razume pred se podobno. Večkrat se je pojavila ideja, da gre za nekavnost oziroma job, kjer ljudi zastopajo interese države. Veliko krat se je pojavila tudi ideja, da gre za pogajanje med državami ali pa da gre za nekavnost, kateri je mir. Ugotovili smo, da diplomacijo vsi ne razumemo enako. Torej nimamo značnega razumejanja tega pojma. Približno pa sem zanja, da obstajo diplomati in zdi se nam, da delajo za države in da je cil. Če je temu zde suprašam, kot je luka takrat opajo nas, ali po tem objavu nekega predsednika, ko na pove vojno drugi državi, ni pojal diplomacije. Ali, še drugače, ali diplomaciji na govorimo, ko govorimo o ursuli von ljenu, ko obišče Indijo in zastopa interese Evro, ker EU ni država. In še malo morem tehov, ki kar najkraj padajo izvecijskega okvira pojma, ki naj bi ta pojal razlako. Krator gotovimo, da z našimi definicijami spred nekaj minut, neki neštima in tempo logično sladi vprašanje, če sprok razumemo po anto dobrih definicij oziroma ali znamo dobre definicije ločiti od slabih. O tem je resne razmišlj. Definicija pače za namemo zdravstvo za gotovo, kot šip se sončnih špeklih. Ampak zlka, kako skrbno zbiramo sončne špegle. Če nam je mar za naš vid, je naš uvid v vide, Pol mormo tudi deficijo zbirati podobno skrbno kot sončna učala. Definicija delujejo podobno kot sončekli. Sosito. Nekatere spekne svetlobe spustijo skozi, da jih vidimo drugih ne. Torej zamež drugačno definicijo nekega pojava in poja boš videl često drugače kot si ga prej. To ne pomeni, da obstaja samo ena dobra definicija, ampak da so kriteriji, po katerih lahko doveločimo od slabših. In slab injno izpostaviti, jih dati v sramotilni kot, in jih akademsko in drugače izobčiti kot napolne na sveto helo. Predstav nam je tri kriterije dobrih definicij. Hočuja sem še vedno nam morem. Ok, po paho junijor. Prveč nam ko. Definicija mora vzdržati izvil časa, prostora in subjekta, drage drage. Drugič, jasno mora postaviti mejo med enim pojavom in drugimi pojavi v družbi. Ter trečič spodbuditi mora teoretizacijo. To se sliši obber kompleksno in res trdo javno, ko zagrizen van. Ampak le, hold my hand, greva v štici. Kaj pomeni, da mora deficijo vzdržati izv časa prostora in subjekta. Z Herakliom in ker sem tudi sam včasih študiral filozofijo, bom tem primeru jasno sil. Zelo znan Herakli reke, da niče ne stopi v isto reko dvakrat, saj to ni ista reka in on ni isti človek. Herakli hoče povedati, da se je reka skozi čas spremenila. Da nam je druga voda, sedimenti, pesek, temperatura in drugo glede na letni čas. Če pomisle tudi na nivoju atomov. Iz sekunde v sekundo se razporodilo mikro delcev v reki, ki se stavljajo vodo in druge snovi, spremeni in ni nikoli zares enakt, ko da de facto nikoli ne stopiš v isto reko. In tudi ti kot subjekt, lahko si star 12 ali pa 23 biološko gledano, so se ti skoraj vse celce v telesu obnovile. In tehnično gleden, ni si ista organska torba, kot si bil. Tudi eno sekundo nazaj si bil drugačen od tega, kar si zdaj, saj si ti pač dodal en spomin več in tudi kršna druga stvar, te bi se je gotovo spremenila. Iz sekunde v sekundi, si drugačen. Družbenog gledajo pa si valda to še vedno ti. Ampak de facto, nikoli ne mož stopiti v isto reko dvakrat. Torej, kako vemo, da je tisto, kar stopemo dejansko reka potem takam, če se je konstantno spremenja. Neki parametri, so, ki spadajo reki in to nekisti zamenljivi materialni parametri, temperatura, hitrost toka, višina glede in podobno. Načej tega ne sodijo v definicijo reke. Tej iščemo platano Edo, se pravim plato idejo. To je neka splošnost, ki nima veze s tem, kaj je dejansko konkretna stvar je, ampak kaj imajo vse konkretne stvari skupnega in kaj je njihova esenca. Torej, recimo, tekoča voda izvira do izliva je recimo nek poskus definizije, ki je neodvisen od časa, prostora in subjekta. Deluje v Sloveniji, v Indoneziji na Marsu v 15. stletu velja in veljače tisoč let. Ker če bi definiciji reke dodajo neke elemente, ki niso ključni in so mi, potem bi to moral vsak nekaj let pač spremeniti. Reke, če tudi bi videli, pa bi zaradi svojih specifičnih karakteristik popolnoma neprepoznale. Če bi vsakič, ko nekdo stopil v reko, potem reke definirala pod lagij tečne reke, kater je določenem z zgodovinskem trenutku stopu, potem nimamo deficijo pojma, ampak pač opis nekega minljivega, začasnega stanja. Torej, definicija diplomacije mora, kot vse definicije reke veljati v 15. stoletju, veljati tri tisoč let nazaj, veljati univerzalno in biti neodvisna od osebe, ki jo opazuje, ter izvaja z. Torej, definicija diplomacije, ki med esencijalnimi elementi vsebajo pojme kot so država, poklic, poklicne osebe, predstavniki in pogajne in podobno to so neustrezne deficicije. So elementi, ki bi v definiciji reka lahko značali s temperato, sedimenti, opazovanju pri izlivu ali pri izviru pre dve stoletje ali čez dve stolet. To je preveč opisno, premalo konceptualno, torej. To mi fu špana možne. Ok, gremo k drugemu kriteriju dobrih definij. Definicija mora postati jasno lečnico med pojavi. Prej sem rekel opisal kot tekočo vodo izvrado izliva. Torej v to deficijo pade tudi voda, ki teče izpipe vak, pa to ni zreka. Tudi vodi iz civil od točni kanal, ne bi rekel reka zasene. Torej, kaj reka, kaj potok, se kontačka. Za neke družbene pojave ali koncepte je to težje določe definicijo, saj se družba konstantno spremenja, pač ni konstanten objekt spoznavanja. Kako torej določimo, kaj je esenca nekaj pojava. In kega sproh iska, se namreč že pri iskanju predmet opazovanja določeš na podlagi neke definicije, imaš nekaj zvoran buz, čekaš. Hkrati, je treba gleda tudi druge podobne pojave in izkati temeljne razlike med njimi. Torej, esenca se izriše pod dvema pogojama. Dogornosti določene značilnosti in v razliki. Čeciramo na diplomacijo, moramo gledati, kaj je temu določenemu pojavo lastno skozi stoletja in kaj ga skozi stoletja razlikuje od drugih družbenih pojavov. Ev, preden grem na našo deficijo diplomacije, še zadn kriteriji porukovem Evangelijo. Dobre definicije družbo slovbujo teoretizacijo pojava, ki ga definirajo oziroma razvoj teorije o njem. Delujejo kot skočna taska in ne cilj. Največk lahko opisno definicija naredijo, je postijo opazovalni okvir. Rez dobro definicije pa postavijo okvir in spodbujo razmišljanje o pojavu, brez da bi ga morali najno opazovati v praksi. In prav zato 99% deficij diplomacije opisnih okvir, se prava teorija tega pojava, zared če ni razvila. Podlične definici omogočajo induktivno razmišljanje, neduktivno presovjene vreznosti ali neustreznosti. Zdaj, ko smo opremili stremki, terih dobrih definici, si pogledamo ene iz največkrat citiranih definici diplomacije, ki je leta 77 predlagal Hadley Ball. Me drugim tudi u temelitelj angleške šole v medarodnih odnosih. O tem kdaj dječe ne komplicira. Bold tako definiral diplomacijo. Diplomacija je urejen odnosov med državami in drugimi subjekti, ki imajo ulogo v svetovni politici, strani uradnih predstavnikov in z mirljubnimi sredstvi. Okej, helbi hvjati za absolutno nič. Kdo so ti drugi subjekti in kaj pomeni imeti standing in the world politics in the c je to ključno, kaj pa local politics in pa neko sporočilo preda neoradna oseba, ne vem neko profesor, in zakaj morado na meil ljuben način in tvoja definica je spolni treba kriterij spodja teoretizacijo, ampak totalno pušino prvem in drugem kriterij. Najdi si drug. Help na poklem si še enega, ki je dejanski vključno vplivil na naša razumenevanje diplomacije in je nam že mnogo bližje. James Darion je leta 1987 totalno za det od Speed na Cambridge, to je izvirus in opisanju svoje doktorske disertacije, diplomacije definiral kot mediacija ojenosti ali se bolj natančno mediacijo otojenosti med posamezniki, skupinami in entitami. Yep, to je bližsied. Prvi kriterij precies check. Okay, and the debate is diplomatsky. So it is enough definitive diplomacije, which you are looking at in začetku leta 21, but it was a very good idea. We believe it prej, ampak še enkaz in zadnji vrsti. Diplomacija definirala tako. Diplomacija is komunikacija v duhu drugega, kjer je drugi razmišljana skupnost. Nice to meet you. I'm an artist. The biste rekli, what the fuck je to in če sem iskren, tudi ja sam za koncept zamisljanje skupnosti prvič lišel na tem pod strešu študentskega kampuse. Ker sem hegl, sem je malo svetalo, kaj bi lahko duh pomen, ampak nisem mil blagi, kaj bi lahko pomenil v ten kontekstu. Ampak, ok, gremo počasi, skozi to komunikaci v duhu drugega, ker je drugi zmišljana skupnost. Govorimo o komunikaciji, saj bi bili vsi ostali termini preostri, mediacija, pogajanja, predstavljanja, zagvarjen. Vse to so samo modli komunikacije in vse lahko opozujemo v diplomatski praksi. Deduktivno je tako popolnoma jasno, da bi bila uporabala enega izmed teh terminov v odnosu do prvega kriterija dobrih definicij, neostresna. Uporaba besede komunikacija je pomembna tudi zato, ker bo komunikacija obstajala vse, dok bo obstalo človeštvo. Zdaj ne moramo ostati samo pri komunikaciji, kar potem bi bila vsaka komunikacija, tudi diplomacija. Na način bi pušali na drugem kriteriju deci. Zato predlagam, da se vprašamo po razliki, ki prihaja iz dvodelnega odgovorora na vprašanje, kdo komunicira in v imenu koga komunicira. Komuniciramo lahko v lastnem imenu ali pa namesto nekoga ali na česa drugega. Ko komuniciramo izključno lastnem imeno, recimo prijatlo rečemo, želim si hladno pivo, je prijetno jasno, aha, Marko si želi hladno pivo, veliko. Tako tudi komuniciramo recimo namesto prijatla, ki je šel na bece in tipu za šankom rečemo, on bo tudi hladno pivo, in obasta velika. In bar malo ječ jasno, da hoče v Marko in žak pol litra. Zdaj, če bi zdraven stal nekti in to opazoval, dejstvo, da sem predstavljal žakove interese do pitja pira in obenem potešil še lastni interes do živanja hmeljevega napoja, temu ne bi rekel diplomacija, tudi precej jasno. Zdaj je enako veljače zagovarim interese družine, podjetja, nevladne organizacija ali katerekoli druge entitete, ki pripada jasno število posameznikov in lahko teoretično vse vprašemo, kakšen pri želijo piti in to sporočimo na takarju. Stvar pa postane precej drugačna, ko smo prepoznali kot pripadnik ali predstavnik. Pozorno tukaj pripadnik ali predstavnik neke skupnosti, katerih interese, lastnosti, karakteristike, značilnosti ni tako preprosto določiti prepoznati ali predstavljati kot interese družine podjetja nevladne organizacije razred. In the scope. Plumena, regiore, religion, geographical drugs, name Zhod, Weshod, Jug, Sever, Balkan, America, Europe, Lovran, Ičiči inboy, žalci, lingvisne skupine, slovani, arabci, planetarni termini, Zemljani, Marsovci, veselci. To si je lukas posodov, kot sem rekel na začetku pri velikem sociologu Benediktu Andersonu, ki v svoji knjigiji Imagined Communities opisuje temeljne gradnik države. Pota je v tem, da to velja tudi za druge zmišljene skupnosti in za državo. Praktično za vse skupine, katerim ljudje pripadajo na podlagi občutka pripadnosti in prepoznave te pripadnosti stran tistih, ki skupini pripadajo in tistim, ki skupini ne pripadajo. Ne na podlagi pogodbe, krnega sorodstva ali nekega interesesa, ampak na podlagi občutka in pripoznanja te pripadnosti. Zmišljane skupnosti so zanimive tudi zato, ker je oblikovani njihovih interesov, identitete, predstavnih in njihovih lastnosti, podvrženo osebam, ki imajo različno stopne autoritete in kapacitete pri ustvarjanju teh interesov, identitet ter predstavo teh skupnosti. Več o tem malo pozneje. Torej, mi v naši definiciji trdimo, da gre pri diplomaciji za komunikacijo, ki komunicirajo zmišljanje skupnosti. Zvidika kriterije smo definicijo precej izli. Gre za specifično komunikacijo, vendar nismo še zar tam. Torej, kaj zde, če se pogarjajo nesem, že je to diplomacija. Midva oba pripadajo izti zmišljene skupnosti, oba slovence. Na, se opazi tudi zdaj priden odključni del definicije v duhu drugega. Bam ponovu to da se zavedeš težega, ok, da je zavede se teže v duhu drugega. Če se spominš drejenove definicije od prej, ker je govoril o otujenosti, je ideja tudi v tem. Ne gre se za komunikaci med pripadniki istih zamišljenih skupnosti, torej znotraj zamišljene skupnosti. Tam za komunikacijo med pripadniki različnih zamišljenih skupnosti. To je pomembno, kar je žak, da bo meni povedal, kaj pomeni biti slovenci in kaj v našem interesu, lahko mi povej, kaj si misli, ampak nima pa nad menoj avtoritete pri definiciji tega. Ustil si bom lahko neko idejo o drugih pripadnikih iz te skupnosti, ampak tudi som mel možnost, da to aktivno spremenja z lastnim delovanjem. A konta zdaj je kaj je razlika. Če govorim z kolegom franceskom, ki je italijanje pa zgodba pa ponoma drugačno. Na podlagi pogovoru z njim, si lahko ustvarim neko idejo Italijan, kotem kaj so, kaj so njihov interes in tako naprej. Francesco je in obljubim da si bom to krat posodel zelo kanovščino. Francesco je, menj morajo plačati za poleglota en desetletno ujenje, zato je, Francesco je supposed. Subjekt, za katega se predstavljate ve oziroma v angleščini je bolj znan termen, kot subject suppose to know. In to kar dve je nek o Italiji. Francesco je zame drugi, ampak ni le drugi slovensk, več je predstavnik druge razmišljane skupnosti. Ampak, ko se povarjem s svojim hrvaškim prijateljom na plaži dejansko pricirano diplomacijo. Moj oziroma naš odgovor karst je dragi moj. Tudi ti si diplomat, tudi ti si takrat v diplomatskem diskurzu. Zakaj ne rečemo samo, da si v diplomaciji, ampak rečemo, da si v diplomatskem diskurzu. Zdaj samo o tem bi lahko govorili slabo uroki, ki je na bom, ampak v minutki razlaga sedeče. Koncept diskurza po splošni sodološki rabi predstavlja, da komunikacija rezultira v nekem produktu. In produkt diplomacije je, kot že rečeno, reprodukcija predstav o zamišljenih skupnosti. Posedično reprodukcija zamišljenih skupnosti samih. Prek tega, da pripadniki od tojenih zamišljenih skupnosti med seboj komunicirajo, se reproducira njihova lastna pripadnost zamišljenim skupnosti in ideja zamišljenih skupnosti, ki jim pripadajo, recimo, slovenije sama po sebi. Zato račemo diplomatski diskurs, kot pa diplomatska komunikacija ali diplomacija. Produkt diplomatskega diskurza je, na primer, Slovenija kot zmišljena skupnost in stranski produkt je naša identiteta, kot slovenci. Ampak kot to rečemo, ne pravimo, da se vsa komunikacija med pripadniki od tujenih zamišljenih skupnosti dogaja na isti ravni. Iz prakse so jasno razvidne razlike, ki jih v definiciji predvidemo, ko govorimo o definiciji diplomata, torej izpeljavi definicije diplomacije. Diplomati so vsi, ki komunicirajo v duhu z mandatom ali v imenu drugega, kjer je drugi zamišljana skupnost. Holi še zapadamo v hude teoretske vode. To ponavadi mi ugezu prikažemo s takim trikotnikom, ki ga imenujemo trikotnik diplomatskega agensa in to ti bom podrobne predstavo na koncu druge sezone. Različne tipe diplomatskega diskurza, razlikujemo glede na autoriteto in kapaciteto posameznika pri drugam, torej pri oseb, ki ne pripada iz ti zamljanej skupnosti. H stvari predsto o zamisljanju skupnosti, kateri pripada, se pravi, je smarko imaš autoriteto in kapaciteto, da predstavljam slovenijo, kot jo ima nekdo, ki se tem ukvarlja profesionalno, ali pa mnogo mačo avoriteto in kapaciteto kot nekdo, ki jo skupnost predstavlja politično. Se pravi razlika je naravni pripadnika, naravni mandata in na vodilski ravni, kjer je imen določenega posameznika, praktično sinonim za skupnost, ki jo predstavlja ok, zdaj stave. Že po temu je bilo domač luka inza. Luki je vse sebe, ki razmišljanje skupnosti ne predstavljajo profesionalno ali politično, označil kot da komunicirajo v duhu iziroma naravnih duha. Ta koncept je velda pasno filozof, s katerim si ponosno delim, ki se vstrajno bliža. Za to, da je hegelovizdo koncept, je mel dober razlog, duh je namrečnika transcendentalna kategorija, ki je preprosto povedano, lastnost posameznika neke skupnosti in nekega prostora, je nedoločna in v konstantni spremembi. Uporabljajo čisto zdravstvo razumstvo. Duhi nekaj, kar je posameznikov pot površem. Nekaj na osnovi pripadnosti naseliv v posamezniku, neker več posameznikov definirali kot duh skupnosti, nekega prostora, regije, kontineta. In ja, mami, lukato mami, in vsi, ki pripadamo v Sloveniji, smo, takrat ko komuniciramo z osebami, ki pripadajo tim zmišljenim skupnostim, diplomati, naravni duha. V diplomatski diskurs pademo nem u doma, ko smo kot pripadniki slovenije prepoznani, se lahko predstavimo oziroma nas, kot take prepoznajo. Če uporabimo alitizerja v trenutku prepoznanja postaneš diplomatski subjekt. Kdo na plaži za nami zakreči. Alus slovenec, da se ti obrneš, je to moment, ko padeš v diplomatski diskurs. Tudi naravni duhaj je mnogo razlik v autoriteti in kapaciteti ustvaranja predstav pri drugih. Veliko je odvisnost od družbenega statusa, starosti, morda celo spela izgleda, tako znani smo dejnosti. Praktično od vsega, kakšne autoriteto nam drugi pripišej. Pa vsem nepomembno je, kakšne autoriteto si prepišemo sami. Torej, to je diplomatski diskurs naravno duha. Navni Gajsta, to je nemški izraz za to. In evo, dame in gospodine, inštitut goste se tako imenuje za to, ker izobražujemo predse ti ste, ki se v svojem življenju ne bodo znali na drugih ravnih diplomatskega diskursa, torej ne bodo naravni mandata in naravni imen. Dejto teorijo apliciati na razumevanje praktičnega primera. Ko se je Henrik kot mlad studenc prehajal po harvskih vrtovih, se je ponovno počutil kot, da ne pripada zakaj. Pa še pred par meseci je bil čisti amerikan. V Evropi je bil Američan v ameriški uniformi. Ko pa se na žurkah na Harvardu pogovijal z kolegijem, njegov nemški na glas pač seka venne. Mej ko drugi ne sprečuje iz katere zvezne države si, henri vprašajo, če si nemec, Henry, mislim, sorry, se Henes znajde v diskurzu. Ja, če prav je mogoče zavračati. Prav u tem, dame in gospody, je ključna teoretska karakteristika diplomatskega diskurza na rave duha. Tudi če posamezniki na tej ravni uradno ali politično ne predstavljamo z naših zamišljenih skupnosti, dač predstavljamo osebne poglede in ideje, je rezultat naše komunikacije s pripadniki od enih skupnosti še vedno nek stranski produkt. Laho rečemo utistko inovsk imprešing. Tudi če oseba, ki govori, da bo ved, da je to tvo mneje, je to morda edini stik slovencem, ki ga bo karderkoli imel, in popolnoma nezavednost je na podlag interakcije s teboj, ustvaril nek utis, neko predstavo o slovencih in sloveniji. Zdaj sem, da ima razumanje diplomacije, pomembne posledice, mi po navadi pojasnemo v saj. Prveč gre za absolutno fucking demokratizacijo diplomacije. V kar je zatremel vse definicije, ki dajajo diplomaciji nek monarhičen vidih. Večina jih je nastala takrat, ko je bila večina skupnosti v Evropi kraljevin. Žujni so še obstali in navaden človek ni imel kaj izkrati v politiki. Tem ni več tako in je naša definicija lepo pojasni zakaj. Če se cel duh obrne proti imu, se obrne skupnosti in imen nima nič več moči. V tem je revolucionarni moment te definicije. Drugič propočem se, da pljuvam po akademski ceni. Drugič se gre za pomen izobraževanje, namreč duh ne nastane v vakumu, duh, ideologija skupnosti identiteta, je valjda družbena ustvarjena. Torej to kar po posameznikku skupnosti govorov, čutu in jo predstavljav, je produkt določenih pedagoških vzgojenih in izobraževalnih procesov. Zato pravimo, da je diplomatsko izobraževanje ključno. In treći zato, ker hočemo, da folk razumej, da imajo diplomatskem diskurzo u logo in to ne majhno. Slovencev je dva milijona imamo približno 100 diplomatov. Ali smelite, da vas oni predstavljajo tuj pri uradnih morganih države žežej, ampak pri skupnosti pa malo morem, mogoče 200 let nazaj, ko folk ni potoval, danes je pa to drugače. Zavedemo se tega in diplomacijo mislimo drugače. Tako dragi morej, mi uge diplomacijo razumemo kot komunikacijo v duhu drugega, kjer je drugi razmišljana skupnost. V diplomatskem diskurzu naravno mandata in naravno imena bom govoril v epizodi na koncu drugega sezone in epizodi na začetku zadnje. Danes pa ne omenim samo še sedeče. Mi diplomacijo mislimo in premišljamo skozi ta očala in ne pravim, da so edina daleč od tega. Definitivno pa mislimo, da so to najkvalitetnejša očala, skozi katero lahko misliš diplomacijo in če si nečakan oziroma biti temu žele tako velede več, pogledaj si lookovo magistersko delo, ki je v opisu epizode. Lej sem predušen filozof in menj je to pesan. Ampak če ste kajsem, ki ste to poslušali iz čistega zanimanja. Rej sem žel biti bolj razumljiv in čeprav razumem, bo še veliko postorili, da bodo teoretski vidiki naša dela bolj dostopni. Neki se govorijo o predavanih, kjer bamo te misli resorno predstavili, ampak dovolj za danes. Dovolj za danes onski mojem čisto scoren z day ne zaradi tega, keby me po levi in desni ritnici božali žarki, ampak ne vem, če preživim še eno a memo zmian scooplessy, predlagam, da tudi danes postavimo people in se nema postaвим vrste a hladin pivo, slatka as letom said, I so we see this cool as my idre bratom drug in minute in minute progressively gorilla let's 1945. Rock and roll, it's a lot of things.