Bonus: 1945

V prvi bonus epizodi se z Markotom vprašata, kaj je leta 1945 pomenilo imeti moč, v kakšnih oblikah se je pojavljala in kako je to vplivalo na strukturno pozicijo ZDA v svetu. Poleg tega pa ob srebanju pivca spoznata tudi, kako je bilo živeti v povojni ameriki, kakšne cajtnge se je bralo, kako je izgledala družinska dinamika in kako je Hollywood sooblikoval ameriške sanje. 

Osebnost leta 1945 po mnenju Time magazine je bil Harry Truman. 

Bonus epizode so serija v seriji - serija v malem. Takole bomo po koncu vsake sezone odbirali ključne prelomnice v Pax Americani - od leta 1945, 1991, 2008 do 2025. 

Na majku tudi v bonuski Marko Čadež Mačkić. 

Naslednjič odrinemo v drugo sezono! 

Več info na gajst.org

Transcript

Copy Transcript Copied

SPEAKER_03 0:04

I don't want to be an employee. At the League of Nations, a grave disturbance. I had another talk with the German Chancellor Herr Hitler. We shall fight with growing confidence and growing strength in the air.

SPEAKER_01 0:27

The power of knowing that it could have been him in that camp that stays intended to be.

SPEAKER_00 1:09

Druge svetovne vojne je bilo konec tudi v Pacificu. V nonovem filmu Openheimer se isto imanski protagonist znanstvenik, ki je razvil orožje, sprašuje, kakšno moč je položajo vrke enega človeka. Človeka, ki bo sem orožem razpolagal, je primeril z velikim vse mogučnim bogom. Time, the great destroyer of worlds, vendar moč cen in ceneni je ima več obrazov in samo razumej moči v njenih raznih pojavnih oblikah nam ponuja uvid v tobo ganko. Nreč. Zakaj in kako se naš svet innarni sistem spremenil v obdobju, ki mu tem podcast rečemo po vojno obdobje. Kako je Amerika izgubila prednostno pozicijo moči, ki si je prigrala v obdobju zona evropskega imperializma, ne zanimajo nas le klasične oblike moči, pojmane kot sredstva prisilja, torej nevem število vojakov, rezervisov, tanki, reaktivci in atomske bombe, ki jih imajo države na voljo. Zanimala nas bo tudi ustvarjalna moč, ko drži v roka kapital in druge zvode vpliva. Od medijov do produkcije znanja, kdo producera pop culturo, katero se konzumira in kdo za vraga dviga cene, ki pri slada ledov. Rno mislim, skozi vse čute od sluha oči do želca, kdo zmaguje v boju za našo dragoceno pozornost. Točno to bo predmet našega pogovora v bonus epizodah, ki se imenujejo po prilomnicah v pojnem obdobju in lahko jih poslušate neadvisno odnega toka serije. Da imamo take odbor ziroma non canon epizode, če hočete. Bonus episodi, ce so serija v serie serija v malemčati to bolje pobožajo dušo. Danes postavljam u prašanje. Kaj je v letu 1945 pomenilo imeti moč. Kako je ta izgledala in v kakšni obliki se je pojavila na različnih rovnah. Kdo je imel največ, kdo najmen inki smo se v ten coordinate system znali slovenci. Amerška vojska se je vračala domov in radio se je devet tedna za porad predvajal hit Doris Day, Sentimental Journey. V glas pevne, ki si jo se dej slyšel in pesem obrnitvi, ki si jo predvajam, ko kot zgubljen na pokerišču pred picka polonico čakam svoje starše, ziroma pot, ko se pedem domov, ja to je terna pesem. No, Američani so ne mudoma po vojni v primerjavi z Evropejci. Živeli good, ampak v primerjavi z današnimi standardimi, vse no precej skromno. BDP na prebivalca poštevajoč inflacijo je bil 29.000 dolarov. To je približno 4 krat manj kot danes, vseeno približno 5 krat več kot BDP na prebivalcev v slovenije v testem obdobju. Slovenska družba je bila nemudoma po vojni še vedno večinoma revna in ruralna. Jugoslavija je še nekaj let čakala na prve pakete ameriških pomoči, ki so sledili razkolu s Stalinom leta 48. Ja, po prečni slovenci je standard življenja, ki ga je živel prečen Američan leta 45, dosegel še le nekav 80. Steotipična ameriška družina po vojni je bila mnogo bolj tradicionalna, kot danes. Moški je bil seveda bread winner, sleluške ziroma papa, familije. Le okoli 21% poročajnih žensk bilo vključenih v trg dela. V primerjavi z okoli 47% testih, ki so bile samske. Če so most delali, najpo gostejo v tarnah, na pošti v delavnicah ali na nibah, so bile ženke indeči in skrbele za otroke. Popršna družina je imala dva tri otroke, včasih Baby Booma okoli leta 60, skoraj šri. Na njem so se poleg dorease predvali hitovni Franca Sinatre, Parecoma andr Andrews. Ko se zgužel pogen dnevne in shecha in se vrhu na malce, obrabljen in omazan couch, znamke crueller and lager the taste, who pivo, in je prijel časopis. No, polegradija je bil casopis nem udama po vojni osnovni mediji. Če se večina ameriških družin srednjega razreda, leta 60 z odmrznanim TV Dinarjem uroki veseloma stila pred televizor, je leta 45 domačej vedno kraljeval sveže skuhan obrok. Televizije pač niso medeli. Ker so ljudje vedeli o svet okoli njih je tudi prišlo po enem od naslednih štirih kanalov. Rij, časopis, knjiga ali od seda čez živo mejo ozir v bližnji pivnici. Tokar si prebral časopisov ali ste še na radijo, je bila stvar uredničke odločitve in valjda denarja, ki ga je bil nekdo pripravljen uložiti v nekaj sekund ali minut radijskega programa ali prostora na prvi strani lokalnega časopisa. In ja. Časopisov se je prodala na milijone okoli 50 milijonov na dan, če smo natančni. Vsak trečanga je kupil ali bil nam neročen. Prekliamo pomembno, je bilo torej, ka je bilo na prvi strani časopisa, kaj je bilo v monjenski sekci in kateri novic ni bilo tam. New Yorkski Daily News je imel okoli 4 milijone kopij naklady v ponedeljih. Scočil si do lokalnega kioska ali modelka obcesti, ki je na ves glas rečal. Privočil si si ga lahko za okoli 50 centov in opal rednik tega časopisa, Josef Peterson, je mil tvoja pozornost in moč vplivati na to, kako si si ti in tvoj prijatelj domišljal politiko. Drugih medij, poleg radio in časopisa, ki bi pokrivali aktualno družbeno politično doganje, praktično ni bilo. Ničesar ni bilo razen tega. To je dejalo rednikom in avtorjem prispevkov izjemno moč in hkrati odgovornost, saj je bilo zaupanje ljudi utiskane medije, predsem pa radijo, precej visoko. Pomenilo je tudi to, da so ljudje istočasno brali in poslušali precej podobne zadeve, katerih so se na to pogovarjali, kregali, razmišljali in odločali. Misilnih balončkov oziroma eko chamberov, katerih je danes neskončno mnogo, je bilo takrat precej manj in bili so bolj skoncentrirani. Predsem pa bili se nadzorovali strani relativno kritičnih urednikov in bralcev. Če si tor želi vplivati na javno mnenje domačih javnosti, sta bila radijo in so se pis the way to go. In tukaj pride resen monstruo velik in podčrtan, najbež ni težkovec, kaj naj bi bil ta če in kaj musilo, cash šoldi dragi moj, če si imel denar. Če tudi je bila slika leta 45, nekoliko boljša, kot danes, tudi takrat v ZDA nismo mogli govoriti o neki veliki elgalitarnosti. Dejstvo, da je imelo en odstotek najbogatejših vlast, približno 25% tega bogastva se je odsevalo tudi v lastništvo privatnih medijov. Javni mediji praktično nikoli niso bili koncept. Veliki časobisi in radijo so bili vlasti industrijcev. Posljedično so skrbeli, da so bili njihovi interesi, tako praktični kot politični, pač zaduščeni in slišeni. Ideja kritičnega in objektivnega novinarstva, zavolj novinarske etike, je stvar, ki se predava na faksih in če smo iskreni, tam onkraj izjem tudi večinoma ostane. Dejstvo pač je, da se takrat in še danes glasniške strukre pač določale vsebino. Imeti vlasti mediji je pomenilo imeti vlasti enega izmed ključnih proizvodnih sredstv. Sredstva za proizvajanje misli in imaginarjev. Drugo pomembno sredstvo za proizvajanje misli ali še pomembne občutov, in mase je bila zabavna industrija, ki je v zad svoj vrhunec doživela po vojni. T je bila brez presenečen povezana z interesami kapitala in širše z produkcijo družbenih norm v Vojni Ameriki. Veliki pet hollywoodskih produkcijskih hiš od Warner Brothers do MGM je šopala in film, ki niso le odsavali ameriško družbo, ter so aktivno oblikovali ideale, vrednote in razmišljanje milijonov Američav. Imeti hišo v Kaliforniji avto, bazen, jesti hitro hrano, jezditi konja, strelati s pištolami in se zabaviti v kažinojih je postalo novo idealno. Vse to in se veda antikomistični sentiment, je bil tudi produkt Hollywood. Bila hiša na vzhodni obali in produkcijskih hišna zahodni obali sta biti skupaj v posjelu. In to v dokaj do besednem smlu. K mi se školiko, ljudi je bilo v kongresu leta 45. Tam napih senatorjev je valda ni bilo, da v administracij v beli hiši splaben besede. Čepalo po špikam, samo ime institucije pa vse. Na funkci so bili izvoleni industrijalci ali bogati prijateli teh istih industrijalcev, ki so lahko plačali kampanje v medih. In ja, tisti, ki je sedel v bili hiši, takrat Harry Truman, je dobro razumel moč, katero je razpolagal. Amerika je bila po koncu drugog svetskoga rata svetovna vesila number one, Alpha Omega. In zato je imela vse pred pogoje, o katerih bom malce več povedal naslednji, ko bomo v prvi epizodu druge sezone, exciting, or arhitekturi ameriške zudanje politike navrgli par besed. No, dovoljče povem, da je bila politična, ekonomska in bojaška prevada nekaj let absolutna. Medem ko smo v vovojni socialistični republiki Slovenije čakali, da beograjske oblasti zastavijo prvo stalen staj priletko, ki se je vse pogledih izkazala za absolutno kaos, so zda vstopali zlato dobo. Industrijska proizvodn se je od vojaške hitro prevrazila v civilno, domaša poraba je dosedno poletela v nebo in iz podrinila pročunske vojaške izatke kot glavnega potrošnika. Družine vojakov, ki so med vojenjo šparale na vse moči, so se imele voljo in priložnosti ta denar porabati. Porabili so ga. Ljudje so začeli kupovati domove avtomobile in gospodinske aparate v nenormalnih količinah. Automobilska proizvodnja je poskočila in zaradi ugodnih investicijskih pogodov za delo pripravljenih delov in materialov, je Amerika proizvedala on a grand scale. Nafta, premok, lis, železo, ogromne površine zemlje. So vse ksobly in the first in the world. Polik and American, friend made in USA standard, in care in America in the praktijst dolarov, da bi jih plačala, so Americani evropskim z veseljem dolarje inčasno subvencija in gospodarstvo. Americani so in this dobro vedeli, kako pomen viru, že je znanje. Produkcija znanja ni vodila v produkcijo klasičnih prednosti v smislu oroža, inovacije tako fizične kot družbene is in Berkeley, Princeton. So v kombinaciji javnega in zasebnega financiiranja z velikimi naročili ameriške vojske in težkih industrij razvijale naslednjo generacijo produktov. Tehnologija je izjemno hitra naprodovala in ključe bi po tem, da so si patente lastile večinoma ameriška potjetja. Šlo se je tudi za produkcijo znanja. Če so Evropska univerze še do pred kratkem veljala za absolutno alfa in omega v produkciji inativnih družlovnih konceptov, sociološke in filozofske misli, so jim Američani začeli diati za ovratnike. Če omenim samo mednarodne odnose. Mednarni odnosi so prava akademska disciplina postali šele po drugi. svetovni vojni, ko so se začeli študiji pojavljati po ameriških univerzah. Klasična produkcija znanja mednarodnih odnosih v Ameriki, se je začela sicer že prej. A po vojni so bile univerze, kot so George Town Fletcher John Hopkins v Chikagu skoraj sinonim za porezanje razmevanje medarnih odnosov. Prav Chikago je Hans Morgen taleta 1948 objavil svoje najpomembnejše delo Politix Among Nations, ki je postalo ključno čtivo tako imenovane realistične teorije medarnih odnosov in postavilo je temeljje po vojnim študijam medarnih odnosov iz perspektive ameriškega avtorja in posično do neki mere tudi ameriških interesov. Bem kratek, da ne bom predelg, to je pomenilo le eno. Amerški univerze so imele v naslednjem obdobju praktično monopol nad razlaganjem narnih odnosov. Institucije pa so financirale produkcijo znanja v skladu s podobo sveta, ki je bil v interesu Združenih držav Amerike. Je flash akademija v Sovski zvezi je delovala enako le z nasprotno ideologijo. Kot sem povedal, v enni izmed prejšnjih sezon, ko sem govoril o Henriji, ZDA, je veliko mladih vojakov po vrnitvi išlo neposredno na študije. Skoro milijon vojakov je bilo prejemnikov tako imenovane GLB pomoči, ki jim je omogočala študij in to je bil seveda res neveretan poskok v upisu in posično ce nekaj let, nevereten poskok v izobraženi delovni siili. V slaveni jubilanska univerza je bila enena izmed bolj cenenih institucijovanskem akademskem prostoru o štruji marnih odnosov na FSPN mordanek večer prihodni bonus episodi, como govorili o letu 91. Zakaj in kako je bila Amerika leta 1945 o mednarodno zavidljivem položaju in na poti k tomu, that is to care in proizvede od fizičda, postane svetovna dobrina. Two leto je bilo in na koncu drugog sezone videli, kako dale 40. Spilder alert, dobro je šlo, da se poi Francis Fukuyama oceny innancovine vrhunca, co je na koncu naslednja 2 sezone. I moramo iscrit 1940 to 1991.