#58 (SLO): Zdravstvene informacije takoj, Blaž Triglav

🎙️ V zadnji epizodi podkasta ASEF Vertikale zdravstvo se Luka Petravić pogovarja z Blažem Triglavom, direktorjem in soustanoviteljem podjetja Mediately. Blaž je študiral poslovno ekonomijo s poudarkom na tehnološkem managementu na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in tik po študiju s prijatelji soustanovil podjetje, ki danes z aplikacijo za informacije o zdravilih, orodji za klinično odločanje in medicinskimi izobraževanji dosega več kot 300.000 zdravnikov v 14 evropskih državah.

V pogovoru se dotakneta poti od prvotne Modre jagode do mednarodnega Mediatelyja, pomena odprtih podatkov o zdravilih in vloge umetne inteligence pri zanesljivem dostopu do kliničnih informacij. Razpravljata tudi o prenovljenem nacionalnem registru zdravil (CBZ), poslovnem modelu med oglaševanjem in naročninami, raziskavi Digital Doctor Survey ter stanju digitalizacije slovenskega zdravstva v primerjavi z drugimi evropskimi sistemi.

🔗 Pomembne povezave:

• Mediately: https://mediately.co
• Blaž Triglav (LinkedIn): https://www.linkedin.com/in/blaztriglav/
• Centralna baza zdravil (CBZ): https://www.cbz.si/
• Digital Doctor Survey: https://info.mediately.co/digital-doctor-survey
• Evropski zdravstveni podatkovni prostor (EHDS): https://health.ec.europa.eu/ehealth-digital-health-and-care/european-health-data-space_en
• Ekarton in Nacionalni register zdravil: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/ekarton-in-enotni-administrativni-podatkovni-model/
• MDCalc: https://www.mdcalc.com/

If you enjoyed this episode, share it with a friend, learn more about ASEF on our website and consider donating to support the ASEF's mission and programs!

Transcript

Luka: 0:05
Cenjene poslušalke in poslušalci, dobrodošli v novi epizodi ASEF podcasta "Vertikala zdravstvo". Danes se po daljšem premoru vračamo z zanimivo epizodo, in sicer pogovorom z Blažem Triglavom, ki je direktor in soustanovitelj podjetja Mediately. Študiral je poslovno ekonomijo in poslovno upravljanje, s poudarkom na tehnološkem managementu na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Po končanem študiju pa je skupaj s še štirimi prijatelji ustanovil Mediately. Mediately je podjetje, ki zdravnikom pomaga pri boljšem odločanju za paciente, njihova aplikacija pa je dosegla že več kot 250.000 zdravnikov. Podjetje deluje predvsem v srednji in vzhodni Evropi ter Italiji, zdravnikom pa na prijazen način ponuja različne informacije o zdravilih, orodja za klinično odločanje in še več. Lepo pozdravljeni in hvala, da ste se nam danes— da ste se odzvali na moje vabilo za naš podcast.

Blaž: 0:55
Hvala za priložnost, pa z veseljem delim svoje izkušnje.

Luka: 0:59
Hvala. Pa bova kar začela. Končali ste Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, to je v bistvu kar področje relativno daleč od medicine. Kako ste potem na koncu končali na našem področju?

Blaž: 1:12
Ja, zgodba je malo zapletena, ampak na podiplomskem študiju na Ekonomski fakulteti sem se z dvema sošolcema začel pogovarjati o: "Mi bi pa nekaj svojega delali, mi bi pa naredili neko... nekaj bi radi dobrega delali, nekaj v IT-ju, s softverjem" in tako naprej. In v bistvu smo začeli čisto iz ene druge podlage. Smo začeli iz tega, da smo videli, da mobilne aplikacije v Sloveniji so relativno bile slabe v tistem trenutku, to je bilo leta 2011, to je bilo res na začetku te mobile— mobile revolutiona. Smo rekli: "Mi bi radi delali res dobre mobile produkte." Hkrati sem pa jaz— moj brat je študiral medicino in njegov sošolec, ki sta... ki sta še ostala dva člana te petorke, ki so— ki je začetna ekipa Modre jagode, oziroma Mediatelyja, sta v bistvu bila oba medicinca in oba sta imela ta problem, da nimata dostopa do informacij o zdravilih. To je bilo v eni knjigi na kliniki, noben ni vedel, kje je ta knjiga. In mi smo imeli svojo neko tehnično vejo, ker smo želeli pač delati aplikacije. Onadva sta tudi bila zelo tehnična in sta rekla, da bi tudi rada si naredila aplikacijo za zdravila. In nekako skozi naslednje mesece in tako naprej smo se— smo se lepo združili in začeli delati na tem izdelku, ki je bil originalno register zdravil, potem se je pa razširil še v marsikaj drugega. Tako da moja pot v medicino je bila prek mojega brata in njegovega sošolca, ki sta oba medicinca, in v bistvu smo pa vsi zelo, kako bi rekel, primarno tehnično naravnani. Tudi onadva, ki sta medicinca, sta primarno programerja po duši in tako naprej, in sta tudi potem šla iz medicine v programiranje.

Luka: 2:49
Aha, ja, saj to je bilo moje naslednje vprašanje: ali je ta medicinski del ekipe ostal v medicini, oziroma—

Blaž: 2:54
Eni— moj brat je šel naprej v razvoj, medtem ko— to je torej Jure, Jure Triglav je šel naprej v razvoj. Nejc Tomšič je pa še vedno co-founder in on je tudi— ampak tudi zdaj v bistvu se predvsem s programiranjem ukvarja. Medicinski del je bil zelo dobrodošel na začetku, da res smo to, kako— domensko znanje imeli, pa zelo hitro tisoč enih vprašanj razrešili, kaj je pomembno zdravniku, kaj ni pomembno zdravniku. Je pa potem— potrebe so pa z rastjo podjetja še čedalje bolj šle v ta tehnični del, in kako zdaj tehnološko ostanemo napredni, kaj še lahko naredimo. In tam smo se potem tudi fokusirali.

Luka: 3:25
Ja, no, to sem tudi v nekih drugih pogovorih slišal velikokrat, no, da zelo težko pride v ta medicinski krog, predvsem zaradi tega, ker je toliko domenskega znanja. In se je mogoče na neke trenutke lažje tudi programiranja priučiti.

Blaž: 3:37
Absolutno.

Luka: 3:38
Potem ko si že naredil medicino, ne. Verjetno za vzdrževanje up-to-date stacka je pa to v bistvu tudi zelo zahtevno in specializirano področje.

Blaž: 3:47
Absolutno, tako je.

Luka: 3:48
Ki ga težko tudi medicinc preskoči, ne.

Blaž: 3:51
Tako, tako, tako.

Luka: 3:52
Tako da res mora biti taka transdisciplinarna ekipa, ne.

Blaž: 3:56
Tako, tako. Najlažje je tako, ja.

Luka: 3:57
Pa je bila Modra jagoda vaše prve— prvo podjetje, ali ste že prej, ko ste rekli, da ste bili navdušeni nad tem, da bi pač imeli neko podjetje, neko aplikacijo, ali ste že kaj poskušali prej, pa je bil ta prva uspešna ideja, ali ste one for one, pa je pač—

Blaž: 4:12
Ne, ni bilo one for one. Bilo je v bistvu tako, da Modra jagoda je bila originalno podjetje, ki je nastalo, ker smo želeli— v bistvu smo sestavili en projekt. Takrat je bila mobilna aplikacija za eno ribo gojnico, ki je imela home delivery. Pač, so dostavljali so ribo na dom, pač sveže brancine. In mi smo se nekako začeli pogovarjati z njimi in smo želeli jim predstaviti ta projekt, da bi naredili in spletno stran in mobilno aplikacijo. Vse bi bilo tekoče in intuitivno. Ampak smo bili tako: "Okej, zdaj smo projekt sestavili, ampak nimamo pa podjetja. Moramo nek d.o.o. ustanoviti, da bomo lahko potem— če rečejo ja, da bomo lahko zaračunali." Tako da smo pač dali— prvo naredili podjetje še preden smo imeli karkoli za delati. In še en par takih projektov je bilo, ki so bili čisto iz različnih vej. Hkrati je pa nastajal register zdravil v ozadju. Ampak začetna ideja je bila, da— register zdravil, da bo pač— da najdemo nekega sponzorja, neko farmacevtsko podjetje, ki bi v bistvu bilo tudi lastnik te aplikacije. Samo zaradi tega, ker poslovni model takrat je bil zelo nejasen. Kako bomo mi sploh s tako aplikacijo— kako bomo lahko delali na taki aplikaciji na dolgi rok, ker plačati takrat za aplikacijo noben ni hotel, pa še danes je zelo podobno. In je bila pač ta težava. Hkrati smo imeli te druge projekte, od katerih so praktično vsi— večino teh poslov nismo dobili. Večino je bilo nekih takih one-off projektov, ki so dobili par, deset, dvajset userjev in potem je to bilo to. Hkrati, ko smo pa delali ta register zdravil, v ozadju pa smo imeli že beta verzijo, je pa bilo komurkoli iz Medicinske fakultete, študentom, ali pa tudi, ko smo se z zdravniki začeli pogovarjati, komurkoli smo dali dostop do aplikacije, so bili: "Ja, to rabimo." In smo prvič dobili to energijo tega, da delaš na produktu, ki ga drugi želijo in ki je ni treba ga prodajati in potiskati v roke ljudem, ampak ga sami vzamejo in so tako: "Ja, rešuješ mi problem, to je najboljša rešitev, to je super." In potem smo zelo hitro iz tega pač prišli: "Okej, vsi ti ločeni projekti..." Pa še vmes— imeli smo še ene druge medicinske aplikacije, ki so tudi bile ful uspešne potem, ampak vsi ti drugi projekti, ki pa niso bili povezani z medicino, smo ugotovili, da v bistvu nimamo dosti ljubezni do tega, da hočemo delati na lastnih produktih, ne delati za druga podjetja. Hočemo delati pač lastne produkte in imeti— nekako držati usodo v svojih rokah, kako te produkte razvijamo in kakšne probleme rešujemo.

Luka: 6:28
Ja, meni se zdi, da je zdravstvo tako posebno področje, ker v bistvu zelo hitro ljudi potegne noter. Tako tiste v zdravstvu kot tiste ven— to sem videl tudi pri Zdravniki sledilnik, ko je v bistvu kar naenkrat se začelo več in več prostovoljcev pridruževati in vedno več smo začeli delati različnih featurjev na spletni strani. Zdaj mogoče še čisto tako začetno vprašanje: iz kje pa izvira pač ime Modra jagoda?

Blaž: 6:54
Ja, to je bilo— pač iz te začetne ekipe petih. Je en izmed njih bil Američan, Brent Le Roux. On je bil v bistvu— trije smo bili na faksu, ko smo se našli: jaz, Marko Nikolovski, pa Brent Le Roux, in potem sta bila še Nejc Tomšič, pa Jure Triglav, moj brat, ki je bila ta petorka, originalna petorka Modre jagode. In za ime smo imeli— seveda smo— enkrat smo rekli: "Gre- gremo ven, bomo nekaj dobrega pojedli, dobrega spili, bomo kreativno razmišljali, kakšno bo ime." Katastrofalni predlogi. Saj ne, da je Modra jagoda bistveno boljša, ampak potem je pa bil en dan, ko smo programirali, sedeli za mizo v stanovanju od mojega brata, in Brent vpraša— vidi pač borovnice na mizi, pa tako vpraša: "Naj, good blueberries, what are these called in Slovenian?" Ker sem on se je pa učil slovensko. In potem moj brat tako reče: "Modra jagoda, pač blueberry." In potem mi tako: "Modra jagoda, ja, to je super ime." In potem iz tega je nastala Modra jagoda, ki sicer nima nobenega smisla in tudi konstantno so nas spraševali, ali se ukvarjamo s sadjarstvom, ali je nekaj— imamo kaj— v bistvu, ali smo v čisto neki drugi industriji. Vsakič, ko nas je kdo srečal, je pa bilo koristno ime iz tega vidika, da si vsak zapomnil Modra jagoda, ker je bilo tako nenavadno ime, da potem—

Luka: 8:09
Ker je bil tak standout.

Blaž: 8:09
Ker je bil tak standout in nobenemu ni bilo jasno, iz česa izhaja, tako da je vedno bil vsaj conversation starter, ali pa ko smo kak mail poslali komu, ki nas ni poznal, je bil tako: "Modra jagoda, kaj pa— kaj pa te delajo?" Tako da je bilo— iz tega je bilo kar koristno, ja.

Luka: 8:21
Mhm. In kako ste pa potem na Mediately prešaltali?

Blaž: 8:25
Potem, ko smo šli, ko smo dali ven register zdravil in je tudi aplikacija dobila ogromno uporabnikov v štartu, smo se tudi odločili, da gremo full-time v medicinske aplikacije in specifično, da probamo ta koncept registra in tudi še dodatne stvari okoli reševanja problemov za zdravnike, pač delati čim več v državah. In potem smo šli tudi— smo začeli iskati investitorje, da bi se lahko razširili, ker sama aplikacija je takrat bila še popolnoma zastonj. In v bistvu so nam zelo zgodaj, ko smo hodili na— bil je en, mislim da je Hacovnik takrat organiziral trening za pitchanje investitorjem in tako naprej, kjer si pač predstavil, kakšna je rešitev, zakaj ima to potencial, da bo to startup, ki bo zelo hitro rasel. In so tudi prihajali tuji investitorji ocenjevati te nastope in kako— kako predstavljamo podjetje, in zelo hitro je bil nasvet pač: "Dajte, ne morete biti Modra jagoda, ker ima dva trda r-ja noter, to noben razen tukaj, naša regija, ne zna izgovoriti. Rabite neko mednarodno ime." In pač: "Nima veze, kaj je, usedite se, izmislite si nekaj, kar bo lahko človek, ki bo slišal za podjetje, lahko vsaj izgovoril."

Luka: 9:29
Izgovoril, ja.

Blaž: 9:30
In potem je iz tega prišel Mediately, ki sicer ima— ironično— ogromno težav z izgovorjavo, enako kot je imelo Modra jagoda, ker pač smo Mediatelly, smo— karkoli.

Luka: 9:42
Odvisno, v katerem delu Evrope.

Blaž: 9:43
Odvisno, v kateri delu Evrope, pač je skoraj vedno izgovorjava napačna. Nam je sicer bilo zelo logično, da je pač "medical information immediately" je bil naš tagline, in potem smo samo rekli: "mediately, medical information immediately."

Luka: 9:56
O, ful dobro.

Blaž: 9:57
Ampak ta tagline je skozi leta šel stran, ker se je aplikacija tudi razširila v uporabi, pa smo šli v širše vode. In ta tagline se je izgubil in potem se je po moje tudi izgubilo to, pač da je to pač samo "immediately" brez prvih dveh črk. In to je to.

Luka: 10:12
Super. Zdaj pa, da se vrneva nazaj: rekli ste, da ste začenjali tam okoli leta 2011. Zdaj, jaz sem gledal na internetu, kdaj je bil CBZ v Sloveniji, oziroma kdaj je na footerju, kdaj je tista letnica licence, in to je leta 2012, 2014. Tako da vi ste v bistvu o tem razmišljali že malo preden smo CBZ v Sloveniji imeli, oziroma CBZ je— ki je trenutno— je bila prva digitalna verzija, oziroma kako je s tem?

Blaž: 10:36
Mislim, da je CBZ takrat že obstajal praktično v takšni obliki, kot je še danes, čeprav tekom tega pogovora, oziroma ko bo ta pogovor že izšel, bo zelo verjetno že nova verzija CBZ-ja zunaj. Ampak takrat je že bila ta osnovna različica z istimi barvami, kot si jih vajen danes, ampak se je še nekaj potem posodabljala skozi naslednja leta. Tako da tisto je že bilo, je pa bila pač ta težava, da še vseeno— kaj je v bistvu zdravnikom bilo najbolj pomembno, je, da imajo hiter dostop do doziranja, do indikacij in takih stvari, in to je bilo še tudi na tisti spletni strani CBZ zaklenjeno v PDF, oziroma zaklenjeno v PDF-jih. Pač je bilo v PDF-ju, lahko si dostopal—

Luka: 11:13
Mogel si iti pač čez PDF.

Blaž: 11:14
Ja, tako. Ampak na mobilnem telefonu je bila ta huda težava, da si tisto prebral in zoomiral in gledal. Tako da ta je bil ta razlika, zakaj smo mi takrat šli v to.

Luka: 11:22
Pa zdaj moramo po moje za poslušalce tudi povedati, da ti PDF-ji, da to ni dvostranski PDF, kjer imaš vse stvari na enem, ampak to so ponavadi 50 strani dolgi PDF-ji, noter so povzetki študij.

Blaž: 11:33
Tako, tabele, grafi.

Luka: 11:34
Vse tisto, kar je bilo regulativnega zraven. Tako da v bistvu, da ti najdeš tam informacijo, kako odmerjati zdravilo, moraš kar ene 10, 15 minut scrollati gor.

Blaž: 11:44
Tako, tako.

Luka: 11:44
Pa poiskati, katero je dejansko zdaj tisto, katera je bila samo metodologija študije, kjer so potrjevali, da zdravilo deluje.

Blaž: 11:50
Tako, tako.

Luka: 11:51
In to v bistvu vzame ogromno časa.

Blaž: 11:53
Kar nekaj časa, ja. Ker to je bila tudi ena zadeva, ki smo jo imeli v začetku težave, ko smo razlagali potencialnim investitorjem pa ljudem, ki niso bili iz medicine, so vsi bili tako: "Pa saj zdravniki poznajo vsa zdravila, zakaj— zakaj rabijo nekaj takega kot ste vi?"

Luka: 12:05
Ja, kobile ne.

Blaž: 12:06
Ja, in so bili tako: "Kobile? Saj potem smo probali, ker je bilo dosti— je bilo inženirjev in tako naprej, in smo rekli: 'Saj ljudje, ki tudi— ki kodirajo oziroma programirajo, saj poznajo praktično vse— vse načine, ampak še vedno ogromno časa preživijo v googlanju alternativnih rešitev, kako bi lahko— detajlov, kako implementirati neko stvar, zaradi tega, ker v tistih detajlih je skrivnost.'" Valda pa kot pacienti smo vajeni, da na škatlici piše 3x na dan, na vsakih 8 ur, in potem ljudje, ko smo mi razlagali o tem, da pomagamo zdravnikom pravilno dozirati zdravila, so tako: "A ni to tako, pač 3x na dan vzameš tableto, pa je to to, kaj je pa tukaj komplikacija?" Ampak bolj greš v to področje. Jaz kot nemedicinc, pač globlje sem se zakopal, bolj je bilo tako: "Okej, tukaj je nešteto možnosti, nešteto prepletanj z drugimi zdravili."

Luka: 12:51
Ja, vsaka specialnost ima svoja zdravila, ki so redna. Saj tistih, ne vem, 20 najbolj pogostih veš na pamet, če te zbudijo ponoči, znaš povedati, koliko. Ampak potem imaš pa kakšna bolj nišna, specifična, ali pa tista zdravila, ki so dejansko lahko nevarna, če jih slabo doziraš, pa je mogoče vedno boljše dvakrat preveriti, pa potem dati— tako kar zaupati svojemu— svojemu znanju, pa mogoče, ne vem, ravno tisti trenutek, ne vem, si zmatran, je definitivno boljše, da lahko nekaj narediš hitro.

Blaž: 13:22
Ja, ogromno informacij, pa tudi te informacije se spreminjajo. Pač, se mi zdi, da ogromno ljudi tudi misli, da so ti dokumenti statični, to pač enkrat pride ven in je to to. To so konstantne posodobitve, pa se spreminja, kaj, ko se dodajajo ali stranski učinki, ali se dodaja nova indikacija, zakaj se lahko uporablja, ali neka nova omejitev za določeno populacijo, ker tam je pa zdaj malo bolj tvegano to predpisovati.

Luka: 13:42
Zdaj, FDA ima tista pisma opozorilna, a to imamo tudi v Sloveniji?

Blaž: 13:47
Za nekatere— mislim, da je tako, da je omejeno, recimo imaš neke warninge, če neka nova nevarnost pride ven, ki je bila identificirana za specifično populacijo, so dokumenti, ki se zraven tega pač potem tudi pošilja. Ampak še vseeno je to tako— nekatere spremembe so— take pomembne spremembe so na ta način, ampak ogromno je še manjših sprememb pri zdravilih, ki pa mogoče nekako še dandanes se izgubijo v tej poplavi informacij.

Luka: 14:13
Okej. In zdaj v bistvu vaša zadeva, razmišljanje, to, da mora biti aplikacija na telefonu, v rokah tistega, ki jo uporablja, tam, kjer jo uporablja, je bila kar napredna. Mogoče tudi na račun tega, da se nacionalne rešitve tega niso lotevale na ta način, vam je omogočalo preboj na tem področju.

Blaž: 14:29
Ja, takrat. To je bilo vseeno— mi smo— 2011 je bilo, 2008, mislim, ali 2007, kdaj je prišel prvi iPhone, in takrat je bilo v Sloveniji, ne vem, 10% ljudi je imelo smartphone. Ampak med zdravniki je bil ta procent ful višji in mi smo tudi videli že 2012, ko smo potem dali polno aplikacijo ven, da so ljudje kupovali iPad ali pa iPhone ali pa Android telefon, zato da so lahko imeli dostop do aplikacije. In smo vedeli, da v bistvu ta oseben— ker tudi na kliniki računalniki niso osebni zares, pač ne deli si več ljudi računalnik, potem enostavno dostop do informacij je bil tako kompliciran. Bilo je pa jasno iz milijon drugih use case-ov, da v bistvu mobilni telefon pa preseka to bariero, da pač, ja, ne moreš priti do zdravnika, ne moreš priti direktno do njega. In da se je to čisto presekalo, je v bistvu nam odprlo ta vrata, da rečemo: "Ja, ne rabimo dovoljenja od nekoga, da si inštalira to aplikacijo na svoj telefon. Če jo želi imeti, si jo bo inštaliral in to je to." Hkrati ima pa to vedno s sabo, ker samo na desktopu oziroma samo na webu biti ni bilo dovolj, ker pač ljudje so hoteli to imeti v žepu, hoteli so imeti, da dela brez interneta, vse te stvari, ki so pač bile takrat res hudo potrebne, ker še ni bilo signala po tričetrt bolnice, in vse te rešitve smo nekako potem zapakirali v aplikacije.

Luka: 15:38
Okej. In zdaj, podatki CBZ-ja so bili odprti od nekdaj? Se pravi, ti Exceli, ki jih oni objavljajo, tudi v CML-ju?

Blaž: 15:45
Tako, tako.

Luka: 15:45
In to je v bistvu verjetno ena od osnov, iz katerih ste tudi vi izhajali. Brez tega verjetno ne bi šlo.

Blaž: 15:50
Tako, tako. To je— v Sloveniji je bilo to v bistvu velika pomoč, da v bistvu ta— da so ti podatki na voljo za kogarkoli, da si lahko celotno bazo zdravil v bistvu potegneš dol. Še vedno je bil— daleč največ dela je bilo še vedno na strukturiranju teh dokumentih o zdrav— dokumentov o zdravilih. Tako da tam je bilo največ, kako bi rekel, hecanja. Je pa bila velika pomoč, da je ta indeks zdravil pač obstajal.

Luka: 16:14
A za te PDF-je obstaja nek API, ali je to v bistvu enega pa po enega?

Blaž: 16:17
Enega po enega. Pač to je v bistvu scrape-anje. In za vsako državo je tudi malo drugače. Imajo— nekatere države imajo vse PDF-e polinkane na svoji strani o zdravilih, ala CBZ, vsaka država ima svoj CBZ. Nekatere imajo povezavo samo do SPC-jev, ki so po nacionalnem postopku, torej to so starejša zdravila, in za evropska zdravila ti samo rečejo: "Pojdi na EMO in najdi tam to zdravilo." Tako da kombiniranje tega in potem še hkrati kombiniranje— v Sloveniji je to vse združeno, ampak v drugih državah so recimo še podatki o tem, katera zdravila se lahko predpisujejo oziroma so krita s strani države.

Luka: 16:49
Recimo v Sloveniji, katera je na odobreni listi?

Blaž: 16:52
Nekatera je na odobreni listi, to je— v Sloveniji je to vse na eni spletni strani, oziroma CBZ ima vse te informacije. Medtem ko v tujini je to na dveh, treh različnih spletnih straneh in ta pravila potem moraš nekako—

Luka: 17:01
To je pa verjetno od zavarovalnice do zavarovalnice različno, če so različne zavarovalnice.

Blaž: 17:04
Tako, tako, tako. Tako da to je— ogromno je tega strukturiranja in mergeanja teh podatkov. V Sloveniji je bilo pa to precej lažje in smo se samo s temi podatki o zdravilih, oziroma dokumenti o zdravilih, mogli ukvarjati.

Luka: 17:13
Se pravi, v koliko državah zdaj operirate?

Blaž: 17:16
V 14-ih.

Luka: 17:17
Okej. Pa imate za vsako državo neko svojo ekipo v državi, ali vse tukaj iz Ljubljane?

Blaž: 17:22
Vse je večinoma tukaj iz Ljubljane. Pač to je bil en večjih prednosti, ko smo že— ko smo že— takoj ko smo štartali, smo— kmalu po Sloveniji smo šli na Hrvaško in smo že v osnovi mogli cel koncept postaviti tako, da lahko relativno lahko— na preprost način lokaliziramo aplikacijo za novo državo. In ko smo to naredili za dve državi, je bilo za tretjo malo lažje. S tremi je—

Luka: 17:42
Tako da imate neke standardizirane pristope in lahko poljubno dodajate.

Blaž: 17:46
Tako. Pač ni tako preprosto, ampak je pa v bistvu— je izvedljivo. Smo pa recimo pri 14-ih smo zdaj relativno— tako bi mogli ekipo začeti povečevati, zato da bi lahko še več držav pokrili, ampak potem to—

Luka: 17:56
Aha, ker mora v bistvu verjetno za vsak trg je vsaj ena oseba, ki potem to redno spremlja, kaj se dogaja.

Blaž: 18:02
Ni— ni tako, ker v bistvu na začetku ti spoznaš pravila, spoznaš strukturo, spoznaš, kateri so zanesljivi viri. Ta mapping se pač naredi v začetku, potem se pa postavi v bistvu avtomatiziran sistem, ki te informacije kombinira. Hkrati imamo pa sistem preverjanja, kjer pa je ekipica, ki je v bistvu vsebinska ekipica, ki se ukvarja s tem in preverja. In veš, in potem se gleda samo iz vsake baze na naslednjo bazo, kaj se je spremenilo, a se je kaj porušilo, a se je kakšen vir spremenil. Ker včasih se pač vir spremeni, se celotna spletna stran redizajnira v kaki— v kaki državi, v tujini, in potem moraš znova proces postaviti. Ampak ko imaš enkrat ti to osnovno bazo, v bistvu gledaš samo spremembe in spremljaš, da so te— da je konsistentna kvaliteta baze. Tako da si—

Luka: 18:40
Razumem, ja. In to imate v bistvu neko verjetno svojo infrastrukturo, verjetno ne gre to prek GitHuba pa Actionsov samo.

Blaž: 18:45
Ne, ne, ne. Na žalost ne še. Mogoče kmalu, ampak ja.

Luka: 18:49
Zdaj, CBZ, kakor sem rekel, nazadnje je bil posodobljen tam okoli 2014. Letos poleti prihaja preko NOO sredstev nova verzija. Tukaj ste tudi vi zraven.

Blaž: 18:58
Tako, tako, ja. Tukaj smo v bistvu za dizajn in za frontend razvoj aplikacije sodelujemo s podjetjem Better, ki postavlja ta celoten sistem. Tako da to je zdaj, mislim, da en mesec dni stran, ali pa mesec pa pol stran od izida. Upamo, da bo vse šlo tako kot— tako kot mora biti. In nam je tudi bilo všeč, da se je nekako zgodba zaključila, da 15 oziroma 14 let nazaj smo postavili neko svojo različico tega, alternativo, ki—

Luka: 19:25
Zdaj pa to postalo mainstream.

Blaž: 19:26
Zdaj pa— ja, zdaj pa lahko sodelujemo pri tem, da neka znanja, ki smo jih pridobili skozi teh 14 let, postavimo— delimo nazaj za uraden sistem, ki ga bo tudi država uporabljala.

Luka: 19:37
Pa mislite, da bo zdaj ta novi CBZ, prenovljeni, bo to vplivalo na vaš trg v Sloveniji? Bomo še rabili Mediately, ali bo ga CBZ lahko nadomestil? Mislim, gre za isti produkt, ali bo novi ali je v bistvu—

Blaž: 19:49
Ne, ne, ne. V bistvu tako: CBZ bo naprej tako, oziroma ne vem, kako se bo zdaj— a bo zdaj nacionalni register zdravil, da ne bom napačnih okrajšav uporabljal.

Luka: 19:57
Ja, zdaj z zakonom o digitalizaciji se je to malo preimenovalo.

Blaž: 19:59
Tako, ne, bo— bo neko preimenovanje. Ampak v bistvu to bo še vedno osredotočeno na informacije o zdravilih. Imel bo— pač zelo fokusiran na to. Medtem ko Mediately je pa skozi ta— skozi to obdobje tudi zrasel malo širše, dodajali smo ogromno nekih funkcionalnosti, ki nadgrajuje to, oziroma ni samo zdaj vir informacij o zdravilih, oziroma samo register zdravil. Tako da mi tako rečemo: absolutno je fajn, da se— da se na državnem nivoju pač— da ta projekt teče in da se bo naredila boljša različica. Ne vidimo pa to kot neke direktne konkurence, čeprav pokrivamo podoben primer, ker probamo biti že par korakov naprej, oziroma probamo pokrivati tiste probleme, ki pa ni namenjeno, da jih država zdaj pokriva s takim projektom. Pač, da je malo bolj, kako bi rekel, aplikacija namenjena končnemu uporabniku na telefonu, medtem ko nacionalni register zdravil je pa vseeno taka, kako bi jaz— splošne informacije.

Luka: 20:52
Ne bo dostopen, oziroma—

Blaž: 20:54
Bo, bo, bo. Samo je pa pač fajn. Mislim, da so drugačni use case-i, za komu je namenjeno in kako je namenjeno. Bosta pa oba, se mi zdi, imela benefit, da zdaj, ko bo CBZ oziroma nacionalni register v tej novi preobleki, bomo tudi mi imeli malo večjega tega konkurenčnega pressureja, da razmišljamo, kako bi pa mi še nadgradili našo izkušnjo, da izstopamo. Tako da je to vse pozitivna konkurenca.

Luka: 21:16
Pa rekli ste, da je to tudi vaš prvi tak večji razpis, na katerega se prijavljate.

Blaž: 21:21
V bistvu smo— nismo se prijavili na razpis, kasneje smo postali partnerji, ker pač imamo neka znanja s tega področja in smo pač z Betterjem potem našli neko skupno.

Luka: 21:28
A je še kakšna druga država, ki se je tega na ta način lotila? Mislim, tako, rekli ste, da ste na kar dosti trgih prisotni. A je ta CBZ, ki ga imamo mi, je to state of the art? Kakšna država to boljše dela? Mislim, verjetno najbolj pomembno je samo, da so podatki odprti, z vsemi temi javnimi viri iz kateregakoli področja. Pa se mi zdi v Sloveniji, bolj ko se v različna področja poglabljam, več opažam, da dejansko so v ozadju, ko so dizajnirali te sisteme, že kar dobro pa napredno razmišljali tudi 20 let nazaj, pa so rekli: ti podatki morajo biti odprti in se jih mora dati prenesti.

Blaž: 21:59
Tako, ja. Slovenija je tukaj, mislim, da kar dobro. Tako kot si rekel, že 2011, pa že pred tem je CBZ imel pač za register zdravil, za bazo zdravil, si samo potegnil Excel z njihove spletne strani, ki se je redno posodabljal. In to je bilo takrat praktično nobena— mislim, redko katera država je imela na ta način. Že ko smo delali takrat s Hrvaško, je bil bistveno bolj kompleksen problem, kako to narediti. Tako da, tako bom rekel: danes, ker nismo mi— mi smo pač bili zdaj na 14 držav, smo v zadnjih dveh, treh letih— so določeni— določene države, ki so še bolj napredne, ki že imajo API-je, ki imajo ne vem kaj, ker bo zdaj tudi v bistvu s tem novim sistemom se bomo temu približali. In so države, ki so pa 30 let za časom, v smislu: nobene digitalizirane verzije dokumentov o zdravilih, v bistvu edino, kar ponujajo, je— ne bom izpostavil države, ampak je že— 10 let smo že v njej, pa že 10 let je enako. V bistvu njihov register ima skenirane dokumente, ki so s pečatom prečrtani.

Luka: 22:56
In jih ne moreš niti—

Blaž: 22:57
In jih ne moreš niti strukturirati, nič ne moreš narediti zaradi tega, ker je pač tako slabo— tisti vir je tako slab, da enostavno je neuporaben. In tudi že 10 let napovedujejo, da se bo nekaj spremenilo. Mi se tudi že 10 let z njimi pogovarjamo, pa se še ni— mislim, da zdaj vsi— praktično vsi pa zdaj čakajo evropsko agencijo zdravil, ki v bistvu zdaj bo dala ven kmalu dostop do teh zdravil v strukturirani obliki, vsaj za te, ki grejo prek centralnega registrskega postopka za celo Evropo. Kasneje pa za vsa zdravila v Evropi in boš imel v bistvu prek evropske agencije za zdravila API dostop in vse strukturirano in vse tako.

Luka: 23:33
Mogoče tako kot stranska opomba: zdravila v Evropski uniji se pač lahko začnejo prodajati na evropski trg s tem, da jih neka lokalna avtoriteta oziroma EMA. Se pravi, če nekdo registrira zdravilo v Sloveniji, potem lahko zelo na lahek način začne prodajati tudi drugje po Evropi.

Blaž: 23:50
Tako, če—

Luka: 23:50
Oziroma preko EME.

Blaž: 23:51
Tako, če gre prek centralnega trga. Ampak problem tukaj je, da če ti na neko lokalno agencijo to prijaviš, čeprav gre to potem naprej na EMO, so neka ločena pravila za vsako agencijo, različni načini, kako te podatke objavljajo. Tako da v bistvu iz vašega stališča, ko imate neko— želite neko centralno resnico, je najboljše, če grejo prek EME. Za podjetje je pa verjetno različna poslovna logika.

Luka: 24:13
Ne, veš, veš kako je. V bistvu zdaj morajo vsa zdravila iti čez centralni postopek. Ampak velika večina zdravil, oziroma zdaj je mogoče že nekje 50-50, je pač še iz obdobja preden je ta centralni postopek obstajal. Ampak to so tista zdravila, ki so pogosto najbolj priljubljena, ali pa, veš, neki antibiotiki, take stvari, ki niso šle prek EME. In ti rabiš v bistvu— kot mi, kot aplikacija, rabimo dostop do tega obojega. In zdaj, kako pa ta sama nacionalna agencija te podatke objavlja, je pa potem res relativno tako, bi rekel, ogromno razlik je od države do države. In je nepovezano s tem postopkom, ker danes se mora pač vsako zdravilo prek tega centralnega postopka voditi. In to bi bilo— to je verjetno v Ameriki veliko lažje, ko gre prek FDA-ja.

Blaž: 24:55
Ja, FDA je pač— ima vse informacije, tudi imajo bolj strukturirane, imajo API za dostop do teh podatkov in te informacije pač lahko—

Luka: 25:01
A se ukvarjate tudi kaj z ameriškim trgom?

Blaž: 25:03
Ne. Naš fokus je vedno bil Evropa in lokaliziranje v vsaki državi, kjer smo, zato da je pač tisti človek, ki je, ne vem, Slovenec— slovenski zdravnik, ki uporablja to aplikacijo, ima slovenske podatke, v slovenskem jeziku, do maksimalne mere, kar se da. In podobno za vseh ostalih 14 držav, v katerih smo.

Luka: 25:23
Razumem. Prej sva se pogovarjala, da v bistvu imate vi malo bolj drugačen user preposition iz strani različnih funkcionalnosti, ki jih vaša aplikacija podpira. Se pravi, začeli ste s prikazovanjem podatkov o zdravilih, čez čas ste pa dodali različne funkcionalnosti, od različnih izobraževanj, kalkulatorjev in tako naprej. Kako ste se odločili, kaj dodati? Verjetno za izobraževanje je prišlo tudi neko financiranje s strani industrije, ne?

Blaž: 25:47
Ja.

Luka: 25:48
Kaj pa za orodja?

Blaž: 25:49
Vedno je bila kombinacija, v bistvu. Ker naš— naš poslovni model je bil v— pa še danes je v veliki meri, da gledamo, okej, katera področja— na katerih področjih, ne vem, prihajajo nova zdravila, kje— kje so neke novosti, kje se smernice spreminjajo in kje je v bistvu treba znanje zdravnikov in zdravnic posodobiti za največji vpliv na to, da se bo zdravilo boljše v prihodnje. In znotraj tega kroga smo vedno iskali, okej, kako pa zdaj to tudi financiramo. Ker na nek način je za zdravnike seveda nelogično, da morajo sami plačevati za to, da bodo imeli zadnje informacije in tako naprej. In je bila osnova aplikacije vedno bila— glavni del aplikacije bo vedno zastonj. Potem so dodatne funkcionalnosti, ki jih zdaj v zadnjih letih tudi zaračunavamo, ampak osnovni dostop do informacij o zdravilih in do nekih smernic, do orodij, do kalkulatorjev, do izobraževanj, mora biti brezplačno, zato da to glavno jedro dobijo— dobijo zdravniki in zdravnice brezplačno. In potem je tukaj bila na drugi strani farmacevtska industrija, ki je pa pač izdajala ta nova zdravila in ki je tudi videla: okej, nove smernice so prišle, ki zdaj to zdravilo, ki dosti bolj učinkovito zdravi to bolezen, je zdaj v, ne vem, v prvi liniji zdravljenja ali v drugi liniji zdravljenja, prej je bila pa v tretji liniji zdravljenja, torej da je šele zelo pozno v bolezni prišla v upoštev, in smo tukaj iskali nekako presek: okej, te nove smernice imajo to novo orodje za izračunanje tveganja, glede na to tveganje se potem spreminja terapija, to bi lahko dodali. Hkrati smo pa gledali, kaj so pa tista splošna orodja, tako kot, ne vem, indeks telesne mase, ki ga vsi uporabljajo. Tukaj ni nekega novega— novega zdravila, ki je razlog za to, da je to orodje v aplikaciji, ampak je samo zelo uporabno orodje.

Luka: 27:32
Da je vse na enem mestu.

Blaž: 27:33
Da je vse na enem mestu. In je vedno bil presek tega: kaj je najbolj uporabno za zdravnika, je en segment, kaj so novosti, ki so ful pomembne v medicini, na drugem segmentu. In potem gledanje overlapa, kje je pa tukaj še potencialno sodelovanje s farmacevtsko industrijo, ki želi te informacije čim boljše spraviti do zdravnika.

Luka: 27:51
Se mi zdi, da je zelo podobno tako, kakor je WeChat, kjer pač si želiš, da v bistvu ti s svojo aplikacijo vse potrebe uporabnika nekako nasloviš.

Blaž: 27:58
Podobno. Tak je bil cilj, ja.

Luka: 27:59
V zadnjem času ste se pa tudi močno podali v umetno inteligenco in različne robote za pomoč pri iskanju podatkov. To je tudi v svetu farmacije zelo pomembno. Saj, kakor sva se prej pogovarjala, so ti PDF-i zelo dolgi. Kako se reče tej vaši rešitvi z umetno inteligenco?

Blaž: 28:16
Zdaj je v bistvu poenostavljeno AI mode, tako da v bistvu—

Luka: 28:20
Aha, okej, ste poenostavili. Se mi zdi, da prej je imelo neko ime.

Blaž: 28:22
Ja, prej je bila ELI, to je bila naša začetna faza testiranja. Zdaj pa v bistvu gremo čisto v to, da se v bistvu AI nekako iz tega osrednjega položaja, ki je pač neka ločena izkušnja, se čim bolj integrira v glavni search in da v bistvu ti, ko prideš v aplikacijo, lahko ali iščeš specifično zdravilo ali pa napišeš neko dolgo vprašanje o predpisovanju, kaj— ali preverjanju doziranja, ali preverjanju, katera so druga zdravila za to bolezen. Torej oba ta načina želimo pač nekako poenostaviti. Na nek način imamo podoben problem kot Google, ker pač si vajen, da greš na Google, vpišeš nek keyword, hkrati si pa od teh novih orodij, od ChatGPT-ja in tako naprej, vajen, da pač—

Luka: 28:58
Da chata.

Blaž: 28:59
Da chata. In da se— da na široko sprašuješ in da je vprašanje mogoče dosti bolj široko kot samo aspirin ali pa.

Luka: 29:05
Tako da v bistvu zdaj Mediately podpira pač, da imaš one search bar in to— ta ti bo vrnil, kar pač mu daš, bo on prepoznal, kaj si mu dal, in bo iskal naprej.

Blaž: 29:13
Tako, tako. Če sprašuje, če imaš samo— če samo iščeš zdravilo, ti damo tudi suggestione, ali iščeš ta zdravila. Če pa napišeš daljše vprašanje, ti pa pač— in klikneš naprej, ti pač takoj avtomatsko AI chat odgovori.

Luka: 29:23
Pa uporabljate kakšno open source ozadje za te— za ta vaš AI model, oziroma razvijate kaj svojega, kupujete neke druge zadeve?

Blaž: 29:33
V bistvu imamo tako: testiramo več različnih modelov od zadaj, kaj je pa naš. Naš del je pa potem, kako strukturirati ta vprašanja, kako zagotoviti, da ko nekdo vpraša—

Luka: 29:42
Kaj so ta navodila v ozadju?

Blaž: 29:43
Kaj so ta navodila v ozadju. Zato da ni— če greš ti na Gemini ali pa na ChatGPT nekaj vprašati, pri nas dobiš dejansko bolj preverjene podatke pa bolj strukturirane za zdravstvenega delavca, torej za zdravnika, sestro, farmacevta, v primerjavi z nek— z ChatGPT-jem, ki je pa mogoče malo bolj na splošno napisan.

Luka: 30:02
Aha. Se pravi, na en način tekmujete z Open Evidence na tem področju, za ta evropski trg.

Blaž: 30:07
Z marsikom, ja. Open Evidence je res med večjimi.

Luka: 30:10
Je eden večjih, no, ampak tudi zdaj druga podjetja so začela na pravo to prihajati. Kako pa v bistvu vi— kako v bistvu zagotoviš, da so ti podatki, ki jih ta AI vrne uporabniku, da so pravilni? No, recimo, predstavljam si, da ko imaš veliko pacientov, pa napišeš vprašanje, pa ti neka taka spletna— mislim, neka aplikacija, ki ji zaupaš, kot je Mediately, odgovori, verjetno potem ne greš še tega dodatno preverjati. Čeprav zmeraj pri teh chatbotih piše, da moraš odgovore preveriti. Ampak to potem nekako premaga namen. Kako v bistvu zagotoviš, da imaš pravilne odgovore, da ne delaš napak?

Blaž: 30:46
Ja, saj to je— to je v bistvu par— par vej tega. Eno je pač v osnovi vedno bazirati odgovore na podatkih, ki jih mi imamo in ki so preverjeni. Torej, ena stvar, ki smo jo zelo v začetku naredili, pa je takrat bila še tako: mogoče zakaj bi to kdo rabil, ampak je bilo: ko ti postaviš vprašanje, ne vem, o doziranju tega zdravila, in mi damo neki— neko informacijo v odgovoru, se v bistvu zraven pojavi tudi referenca, in ko ti klikneš na to referenco, ti— te peljemo na ta dokument o zdravilu in ti highlightamo tisti stavek, iz katerega je bil ta odgovor sestavljen. Da je pač tako one-to-one: mi smo ti tukaj rekli, da je doziranje—

Luka: 31:22
V bistvu je bolj search engine kot UI, ne?

Blaž: 31:25
Oboje. V bistvu je kombinacija. Veš, odgovor je še vedno sestavljen kot pač chat odgovor. Ampak mi vseeno želimo, da ko ti mi damo neko izjavo, da ti imaš možnost preveriti to in iti do osnovnega vira, kjer ti točno pokažemo: iz tega je to vzeto. Zaradi tega, ker je— tako se nam je zdelo, to je bila ena večjih pomanjkljivosti, da ti, ko dobiš od, ne vem, od ChatGPT-ja odgovor, ti tam da med viri, ti da neke random spletne strani, ki so nekatere malo bolj preverjene.

Luka: 31:49
Pa niti ni nujno, da so sploh obstoječe, da sploh obstajajo. Lahko so izmišljene.

Blaž: 31:53
Tako, tako, ja. In saj ta— ta halucinacija je zdaj mogoče malo manjši problem. Bolj je to, da ali dobiš citacijo iz medicalnewstoday.com, s članki iz leta 2021, kako se zdaj dozira to zdravilo. To je tako 16. vir, oziroma toliko odstranjeno od originalnega vira, na katerem bazira ta informacija. In mi smo rekli: ne, mi hočemo, če obstaja uraden dokument za doziranje tega zdravila in mi dajemo odgovor o doziranju, mora ta odgovor izhajati iz tega dokumenta in podobno za vse ostale stvari. In to je bil ta osnova, da reference morajo obstajati, čeprav smo vedeli, da zdravniki ne bodo, oziroma uporabniki večinoma ne bodo klikali na te reference. Ampak morajo pa imeti možnost, da če v neko stvar podvomijo, da grejo preveriti in da si potrdijo: aha, ta informacija je zanesljiva.

Luka: 32:35
Pa obstaja kakšen log tega? Recimo, če jaz zdaj te stvari iščem na svojem telefonu, pa nekomu predpišem zdravilo, pa sem mu narobe predpisal. A obstaja log, da sem jaz dejansko tukaj vprašal, pa mi je tukaj dalo napačno— napačen odgovor? Oziroma.

Blaž: 32:48
Ja, mislim, to se načeloma ne zgodi. Oziroma mi smo delali na tem, da ko to damo ven, te situacije ne pride. Torej, ko ti mi damo informacijo— mi ti damo informacijo: doziranje tega zdravila je tako pa tako. Ne moremo ti dati informa— ne moremo ti dati odgovora: predpiši pacientu to pa to. In tudi ne želimo dati tega odgovora, zato ker—

Luka: 33:08
V bistvu to je tako kot stetoskop ali pa ultrazvok. Na koncu si ti odgovoren, kaj je s tem.

Blaž: 33:11
Tako, tako. In pač to tudi zelo jasno izpostavljamo. To je že— to je bila že prej težava v aplikaciji brez umetne inteligence, ker pač, ja, tukaj so navodila, kako dozirati zdravilo temu pacientu, ampak to je navodila za doziranje tega zdravila, pacient ima 10 drugih zdravil, ima neka pridružena stanja, za katera mi kot ločena aplikacija ne moremo vedeti. In mi zato nismo nikoli želeli dajati izjave v smislu: mi pa— z nami pa lahko, ne vem, zagotovo predpišeš na 100% varen način in nobenih težav ne bo, zato ker teh informacij mi ne moremo. Mislim, mi samo ponujamo informacije, iz katerih potem zdravnik lahko sestavi potem tisti odgovor. In tukaj je ta—

Luka: 33:47
V bistvu krajšate ta čas do priklica informacij.

Blaž: 33:50
Tako, tako.

Luka: 33:51
Ne pa v bistvu delate odločanje namesto zdravnika.

Blaž: 33:54
Tako. In zdaj s prihodom umetne inteligence se te meje sicer malo tako zablurajo, kaj je dejansko nasvet, kaj je samo informacija. In mi še vseeno probamo biti čim bolj na strani: mi ponujamo informacije, zdravnik pa je tisti, ki se odloča. Zdravnik mora dobiti vse te informacije in potem neko odločitev glede na to sprejeti.

Luka: 34:11
A za taka orodja potem obstajajo tudi neki podobnega farmakovigilanci? Oziroma, če recimo opaziš, da gre kaj narobe, a vi to delate neko statistiko tega, kaj vam userji vrnejo nazaj?

Blaž: 34:22
Ja, ja. S tem, da pač tako: pri nas je to— to je dvostopenjsko. Preden zadeva gre ven širši javnosti, je pač interno testiranje in pač tam je tisti del, kjer se zagotavlja, da ne vrnemo napačnega odgovora. Zdaj pa— lahko je pa tudi večina feedbacka, ki ga potem dobimo, ko damo to uporabnikom, je: ker pač smo bolj omejeni. Pač nek ChatGPT ti bo za praktično vsako stvar odgovoril. Mi pa pač rečemo: glej, za to nimamo informacije, za to nimamo odgovora. In dela se pa potem ta feedback loop, ki se gleda: okej, kaj— s čim so bili uporabniki nezadovoljni, kaj so nam povedali. In ni v smislu informa— večina teh stvari ni informacija, je napačna ali pa ni napačna, ampak je: a, tukaj imate premalo informacij, tukaj mi niste dali odgovora. Ampak ja, če je vprašanje: a lahko jaz zdaj to naredim na ta način, pa mi imamo zelo omejeno količino informacij, seveda ne bomo podali tega odgovora. In to je ta pač ločnica med, zakaj pač nekateri preferirajo način, kako deluje ChatGPT ali pa Gemini in tako naprej, da pač ti na karkoli odgovori, tudi če je nekaj, kar ni—

Luka: 35:20
Kar ni ziher.

Blaž: 35:20
Kar ni ziher, samo zato, da dobiš ta občutek: aha, rešil mi je problem. Mi se pa probamo— mi probamo biti na tem drugi— na drugem delu še vedno fokusirani, ponujamo informacije, potem pa zdravnik je pa tisti, ki je odločevalec.

Luka: 35:31
Zdaj, rekli ste, da včasih nekih informacij nimate. Prej, ko sva se pogovarjala, sva se dotaknila tega, da nekatera zdravila uvozimo v Slovenijo po nekih mehanizmih, ki ne podpirajo— ki ne zahtevajo, da bi vsako zdravilo imelo svoj PDF z informacijami. Lahko malo več o tem poveste?

Blaž: 35:48
Ja, saj to je ta specifika vsake države. Katere— katera zdravila imajo kompletne informacije, katerim— katerim zdravilom manjkajo informacije. Recimo v Sloveniji je res ta specifika, da je približno 20% zdravil, ki je na trgu, nima, ker so— ker so preko, mislim, da se reče preko urgentnega uvoza, pripeljana v državo, zato ker jih pač država potrebuje, nimajo slovenskega dokumenta o tem, kako uporabljati to zdravilo. Večinoma tudi pač ni dokumenta sploh, na katerega bi se lahko mi referencirali, ker to ni del informacij o tem zdravilu. In tukaj je pač neka taka slaba uporabniška izkušnja. Slovenija je dejansko država, v kateri imamo najnižjo pokritost. Mi gledamo tako: koliko je zdravil na trgu, za koliko njih imamo kompletne informacije o zdravilih. V Sloveniji je ta procent 80%, medtem ko v tujini je to 97, 98, 99%. Tako da to je zagotovo en izziv.

Luka: 36:39
Verjetno tudi zato, ker smo manjši trg in tudi za farmacevtske—

Blaž: 36:42
Tako, in mi moramo—

Luka: 36:42
Ni velika prioriteta.

Blaž: 36:43
Tako, mi moramo več zdravil uvažati. Saj je to pač posledica, kje smo in kdo smo. Ampak probamo— zdaj smo recimo tudi s tem, ko smo šli malo bolj v umetno inteligenco, smo tudi omogočili, da če nekega SPC-ja ni za to zdravilo ali pa za katerokoli zdravilo s to aktivno učinkovino, da omogočimo uporabnikom, da rečejo: okej, ali v katerih izmed naših drugih 13 državah obstaja to zdravilo s popolnimi informacijami, in ponujamo potem tisto kot—

Luka: 37:08
Pa to gre v bistvu preko ATC-ja ali tržnega imena? Verjetno preko ATC-ja.

Blaž: 37:12
Oboje. V bistvu ima— idealno je, da je in tržno ime se matcha in pač ATC, ampak če ni, potem ponudimo tudi ATC nivo, tako— kakršenkoli način, da uporabnika spravimo bližje do neke uradne informacije o tem zdravilu.

Luka: 37:24
Okej. Zdaj, prej sva se pogovarjala, da ponujate tudi raznorazne točkovnike, podobno kot MD-Calc. Se pravi, zakaj je nastala potreba, da vi ponujate točkovnike? Kako vidite pač vzorce vaših uporabnikov, recimo uporabo točkovnikov pri vas versus MD-Calc? Mislim, to sta verjetno dve ta glavni vira— dva glavna vira, kje dobivaš točkovnike v Sloveniji.

Blaž: 37:48
Mhm, absolutno, ja. Pač, ja, bi rekel, da sta dve veji uporabnikov. In to je— glede na to je tudi pač odvisno, ali je to, da imamo mi točkovnike, nekemu uporabniku uporabno ali mu ni uporabno. So pač uporabniki, ki imajo za vsak ta use case neko svojo dedicated aplikacijo, tako kot je MD-Calc, in pač, ko uporabljajo točkovnike, grejo tja, kjer jih je 500, in to je to. So pa drugi uporabniki, ki pa vseeno preferirajo, da je tako: vse v eni aplikaciji, da tudi recimo mi dodajamo točkovnike, ki so dostikrat— ki so zelo lokalni, torej nekaj, kar je za—

Luka: 38:19
Recimo smernice za diabetes.

Blaž: 38:21
Smernice za diabetes, ki so za Slovenijo relevantne. Ali pa recimo ena stvar, ki je taka— ta, kako se že reče, estimated delivery date za računanje, kdaj bo—

Luka: 38:31
Železo.

Blaž: 38:32
Ne, ne, za nosečnice. Kdaj bo delivery date dojenčka. To je prevedeno v slovenščino in tudi pač bazira na slovenskih informacijah in smernicah, kdaj so pregledi, kdaj bo naslednji pregled in tako naprej. Pač probamo nekako dati ta benefit lokaliziranja podatkov, včasih samo s prevodom, včasih pa tudi z lokaliziranjem na lokalne smernice, da se kak točkovnik prilagodi temu, kar je v bistvu pri nas relevantno ali pa v katerikoli drugi državi relevantno. Je pa MD-Calc zagotovo kot širša aplikacija s 500 točkovniki—

Luka: 39:03
Bolj zmerna.

Blaž: 39:04
Je marsikdaj bolj uporabna za koga, ker pač mi pa imamo— mislim, da smo zdaj nekje na 150 do 200 teh točkovnikov, in je pač— ampak mislim, da pokrivamo malo različne probleme. Mi imamo bolj lokalne, oni imajo te globalne. Mi pa od teh globalnih jemljemo pač v bistvu tiste točkovnike, ki so res zelo, zelo, zelo popularni, in jih pač tudi sproti dodajamo.

Luka: 39:22
A gledate tudi, da imajo točkovniki, ki so v vaši aplikaciji, da so validirani za Slovenijo?

Blaž: 39:28
Za Slovenijo pač tako: uporabljamo— mislim, uporabljamo popularne mednarodne točkovnike, ki so validirani na zelo ogromnih datasetih in tako naprej, potem pa uporabljamo pač točkovnike, ki so del slovenskih smernic, recimo, ali pa del hrvaških, ali pa del romunskih, ali pa del italijanskih.

Luka: 39:43
Recimo SCORE 2, ki pove, kateri del Evrope je kakšno tveganje za srčno-žilne bolezni.

Blaž: 39:47
Tako, tako. In tam uporabljamo podatke specifično za— pač, če je za Slovenijo, obstaja dataset za Slovenijo, ali pa FRAX je, mislim, da eno tako orodje za fracture risk, kjer tudi vsaka država ima svojo neko tveganje za to. Vsepovsod, kjer lahko uporabimo— tam, kjer obstajajo lokalni dataseti, uporabimo lokalne datasete, zaradi tega, ker je bolj primerno za to populacijo, ki je tam.

Luka: 40:05
Pa zdaj v bistvu, ko se vedno več podatkov strukturira o pacientih na nacionalnem registru, pa tudi prihaja e-karton, pa verjetno v prihodnosti tudi e-temperaturni list in tako naprej, a mislite, da bo tudi enkrat mesto za vaše točkovnike znotraj teh nacionalnih rešitev? Ker predvsem pri teh točkovnikih je večni problem, da ti vzamejo kar nekaj časa, da vse te podatke notri vpišeš. In je v bistvu veliko dvojnega dela. Ne vem, sestra vpiše podatke v program, potem pa ti iz programa pišeš nazaj na telefon, in potem spet iz telefona poveš, kaj ti je kalkulator ven dal.

Blaž: 40:38
Ja, ja. Ne, to je— to je definitivno nekaj, kar razmišljamo. Vedno je tukaj— tukaj je vedno ena taka tenzija med hitrostjo razvoja in med največjo uporabnostjo. Največja uporabnost je seveda, da bi marsikaj od tega, kar delamo mi, živelo v sistemih, zdravstvenih sistemih, ne samo Slovenije, ampak vsakih teh držav, kjer smo, in da bi avtomatsko se potegnili podatki o pacientu, se predizpolnilo tričetrt točkovnika, ti pa potem dodaš še eno informacijo in avtomatsko se ti shrani nazaj. Je pa tukaj vedno ta, pravim, tenzija: ko enkrat greš v to smer, je tudi popolnoma drugačen model.

Luka: 41:12
Kot nek provider za EHR integracije.

Blaž: 41:14
Tako, tako. Kar ni— kar je čisto solid produkt, in po moje je res potreba po kvalitetnih produktih na tistem delu. Ampak je pa popolnoma drugo od tega, da se vsakodnevno pogovarjaš z uporabnikom, probaš neke nove stvari dodajati. Če se odločiš, da jutri bo pa tvoja aplikacija izgledala drugače, se lahko odločiš. Ko enkrat greš v to pot, ne moreš tega narediti. In tukaj se mi zdi, da je vseeno— mi probamo nekako malo bolj ostati ločeni, agilni, tudi zaradi tega, ker se zunanji svet tako hitro spreminja, da če si preveč v teh vodah, zna biti, da te nekaj drugega povozi, tako kot je zdaj umetna inteligenca. Ti si pa še vedno v tem nekem starem svetu tam. Tako da—

Luka: 41:53
Ja, mislim, saj kakor gledaš, ti razpisi za posodabljanje nacionalnih sistemov so na 10, 15 let, in potem, če se v bistvu odločiš z neko tehnologijo ostati, verjetno težko slediš razvoju, težko dobiš naslednjo posodobitev.

Blaž: 42:05
Tako, tako, ja.

Luka: 42:06
Dobro. Potem— rad bi se dotaknil tudi te ankete Digital Doctor Survey. To se mi zdi v bistvu zelo zanimiva zadeva, zelo zanimiv projekt, ki ste se ga lotili. Začeli ste leta 2020, če sem prav si prebral. Kaj je bil povod, da ste sploh šli v to področje?

Blaž: 42:22
V bistvu je bilo kombinacija stvari. Želeli smo nekako— vedeli smo: zdaj, ko imamo zdaj že 300.000 zdravnikov, ki nas uporabljajo po Evropi—

Luka: 42:29
Imate ogromno user base, ja.

Blaž: 42:30
Ja, in je v bistvu— potrebe so bile na več straneh. Prvo, kot mi iz vidika produkta se konstantno pogovarjamo z uporabniki, ampak včasih je v redu se dvigniti malo na ptičjo perspektivo, pa res vprašati široko bazo uporabnikov in dobiti maso informacij hkrati, in potem reči: okej, to smo se naučili iz teh informacij, tako bo to vplivalo na razvoj našega produkta. In v bistvu Digital Doctor je bil po eni strani predvsem to: pač, okej, kako lahko mi zdaj ugotovimo, kaj so glavne bolečine naših uporabnikov, kaj se dogaja na trgu, kako se oni počutijo, ali so— ker notri v Digital Doctorju so tudi vprašanja.

Luka: 43:05
Ki niso z vašo aplikacijo sploh povezana.

Blaž: 43:07
Ki nimajo— nimajo nič veze z našo aplikacijo, ampak recimo: kaj so, ali so zadovoljni s svojo službo, ali imajo dovolj časa, kje imajo največje bolečine. Torej tudi neko raziskovanje, ne vem, kako bi rekel—

Luka: 43:17
Trga v bistvu.

Blaž: 43:18
Trga in duševnega stanja naših uporabnikov.

Luka: 43:20
Tako da v bistvu imate kot nek panel, rata ste zraven še neka anketna hiša zraven.

Blaž: 43:25
Tako, tako.

Luka: 43:25
Zraven različnih anket.

Blaž: 43:26
In pač recimo vprašanja, ki smo jih postavljali, mislim, da je bilo na zadnjem— letos smo malo spremenili koncept, tako da ni ena anketa, ki enkrat izide, ampak tekom leta pošiljamo vprašanja večkrat, zato da imamo nek malo bolj dinamičen—

Luka: 43:39
Kot da dejansko nastane panel.

Blaž: 43:40
Tako, tako. In v bistvu je iz tega— ne vem, nazadnje smo spraševali o smernicah, kako uporabljajo smernice, kje jih najdejo in tako naprej, in to je vodilo do dosti našega razmišljanja o tem, ko zdaj, ko prihajajo smernice v našo aplikacijo, kako jih narediti, kaj je pomembno, na kak način si jih želijo. In vedno— vedno nekaj iz tega poberemo. To je bil en sklop. Drugi je bil pač res ta intelligence level tudi za naše partnerje, farmacevtski industriji, kjer je bilo v smislu: nek del vprašanj v Digital Doctorju je vedno bil posvečen.

Luka: 44:08
Kje dobivajo informacije.

Blaž: 44:09
Kje dobivajo informacije, kako se učijo, kateri viri so jim zanesljivi, kateri jim niso zanesljivi. To je bilo— mogoče, če sem čisto direkten— pač, na začetku smo vedno imeli težavo, ko smo sodelovali s podjetji, tako: ja, ampak a vas kdo uporablja, a vam kdo zaupa, ker je samo neka nova rešitev, ki je mogoče oni ne poznajo. In neka ta validacija z— mislim, da Digital Doctor je imel med 7.000 pa 10.000 odgovorov vsako leto— smo jo v bistvu sami zgradili. Smo rekli: okej, to pravijo naši uporabniki, tako smatrajo ta vir, tako smatrajo ta vir. To so neke informacije.

Luka: 44:41
Ampak ni potem še nek selection bias, če v bistvu samo svoje userje pulate?

Blaž: 44:45
Seveda, seveda.

Luka: 44:46
Pošiljate to anketo tudi širše od svojih userjev?

Blaž: 44:48
Ne, oziroma tako: niso vsi— zato ker pošiljamo čisto vsem, ki so kadarkoli bili naši uporabniki. Dosti teh uporabnikov ni več uporabnikov naše aplikacije. Torej imamo še njihov mail, ampak mogoče več ne uporabljajo aplikacije.

Luka: 45:00
Kaj pa recimo— kaj bi bil user case, da nekdo ni več vaš uporabnik? Mislim—

Blaž: 45:05
Veš, ogromno je tako— imaš določene, recimo, specializacije, ki aplikacijo uporabljajo bolj redko. Zdaj tudi vidimo, recimo, ogromno ljudi dejansko gre na ChatGPT ali pa gre na Gemini, ker pač rabi drugačne informacije, kot jih naša aplikacija ponuja. Ali pa rabi našo informacijo tako redko, da mogoče se ni— ni nikoli zgradil te navade, da uporablja aplikacijo. Tako da tega je ful, ful širok krog. Recimo, in zdaj, za Slovenijo to ni taka težava, ker tukaj smo dominantni in tukaj nas uporablja praktično vsak, ki nas uporablja, ki je zdravnik. Medtem ko v Španiji, Franciji, Poljski, Nemčiji smo pa— nismo med glavnimi konkurenti. Tam so že obstoječe rešitve, ki so zelo popularne, in tam imaš pa ogromno tega prehoda: nekdo z druge aplikacije pride k nam, z naše aplikacije gre drugam. Tako da je ta— ta razlog tudi. Tako da je— je pa definitivno ta bias, da so to že v osnovi uporabniki, ki so vsaj enkrat smatrali, da je mobilna aplikacija dobra rešitev za njihov problem, kar je nek preselected bazen ljudi.

Luka: 46:03
Zdaj pa, glede na to, da se ne dotikate samo pač stvari v vaši aplikaciji kot user— kot neke user improvements pa user research, a objavljate tudi te rezultate v kakšnih mednarodnih revijah? Ker verjetno so ti podatki zelo zanimivi, sploh zaradi velikosti vzorca.

Blaž: 46:17
Ja, objavljamo. Sami objavljamo te rezultate. Nikoli nismo šli preko mednarodnih znanstvenih revij, smo objavili kvečjemu, mislim, da dve raziskavi, ki sta bili na podlagi podatkov iz naših točkovnikov, ker smo želeli pač tako malo večjo validacijo dati tudi tem točkovnikom in kakšne informacije mi lahko iz njih izbiramo. Medtem ko Digital Doctor pa v bistvu sami objavljamo in je pač brezplačno za kogarkoli, da dobi analizo teh podatkov, in za vsako državo, da dobi v bistvu lokalne podatke za vsako državo, in to je bil nek naš način širjenja teh informacij.

Luka: 46:48
A se tudi kakšna raziskovalna skupina s tem ukvarja? Mislim, ste že kdaj tudi kakšni raziskovalni skupini delili te podatke?

Blaž: 46:54
Z Digital Doctorja ne, smo pa iz teh točkovnikov pa tako— smo pa že delali z raziskovalnimi skupinami, ki so potem tudi napisale research paper okoli teh podatkov, ja.

Luka: 47:03
Okej. Zdaj, naslednja stvar, ki bi se je dotaknil, je pa pač vaš poslovni model, ker je zanimiv: za končnega userja je aplikacija vsaj te ključne funkcionalnosti zastonj. Kako v bistvu vi sploh ustvarite profit?

Blaž: 47:18
Ja, saj v bistvu je kombinacija dveh različnih stvari. V začetku, in prvih tudi 10 let podjetja, oziroma 11 let podjetja, je v bistvu bilo sponzorirana vsebina, oglaševanje. Oglaševanje je v bistvu bil glaven vir prihodka, in še danes je v bistvu dominanten vir prihodka, kjer je v bistvu tako: farmacevtsko podjetje ima novo zdravilo za, ne vem, srčno popuščanje, mi imamo vse kardiologe v Sloveniji, ki uporabljajo našo aplikacijo, in v bistvu s partnerjem potem informiramo te zdravnike o novem zdravilu, ki obstaja. Tukaj so zelo močne omejitve, na kak način informiramo, na kak način označimo, da je to oglaševalska vsebina, na kak način vsebino dajemo v aplikacijo, da je vedno jasno, če je oglaševalec— če je nek oglaševalec, je vedno jasno izpostavljeno, nikoli nimajo vpliva na klinično vsebino. In to je v začetku bilo malo omejujoče, ampak skozi leta je bil v bistvu to tisto, kar nam je dalo neko dolgo— dolgoživost in prednost pred ostalimi, ker smo vedno rekli: poglejte, mi imamo občinstvo, ki nam zaupa, da ko pridejo k nam, dobijo preverjene informacije, in da nismo zdaj to spriredili, da nismo— ko nekdo išče eno zdravilo, da smo dali drugo zdravilo na vrh, kakorkoli. In to so te omejitve, ki jih mi imamo: kadarkoli bo sponzorirana vsebina, mora biti to jasno izpostavljeno. In to je bil na začetku najboljši— najboljši nekako presek. Mi imamo občinstvo, ki ga hkrati tudi zanimajo te novosti v zdravljenju, ni tako, da je to zdaj nekaj, kar je totalno—

Luka: 48:43
Vsiljeno, ja.

Blaž: 48:44
Vsiljeno, ker je pač relevantno. Ni tako, da reklamiramo avte. Pač reklamiramo novo zdravilo za zdravljenje bolezni, ki jo ta zdravnik zdravi, ali pa zdravnica. To je— to je ta en vir. Potem smo pa zdaj— par let nazaj smo pa začeli z Immediately Pro, ki je pa v bistvu dodatna funkcionalnost, ki pa jo realno težko dajemo zastonj, zaradi tega, ker je tudi gre od zadaj za zakup baz podatkov, ki niso zastonj. Pač tako, interakcije— recimo, delamo z enim evropskim providerjem interakcij, ki je v najboljših skandinavskih bolnišnicah integriran, in mi tudi njihove podatke zakupujemo, da skozi našo aplikacijo lahko te informacije ponujamo. In za take stvari smo— vedeli smo, da je potreba za take napredne stvari, in tudi zdaj, ko je umetna inteligenca, še bolj, kjer želimo dati to userjem, ampak skozi brezplačen model pa ni izvedljivo. Skozi popolnoma brezplačen model. Tako da imamo še vedno koncept, da je velika večina informacij zastonj, hkrati pa ponujamo to funkcionalno— dodatno funkcionalnost, kjer pa lahko uporabnik sam plača, ali pa zdaj recimo— predvsem v Sloveniji recimo— mislim, skoraj že polovica lekarn tudi zakupuje za svoje zaposlene te licence, in tudi zdaj se pogovarjamo z zdravstvenimi domovi, z zdravstvenimi organizacijami, da bi pač tudi one za svoje zaposlene, zdravnike, ali pa sestre in farmacevte—

Luka: 49:57
Ja, saj tukaj je moj glavni pomislek tega direct-to-consumer marketinga. Sploh za zdravstvo, se mi zdi, da v Sloveniji se velikokrat pričakuje, da se te napredke, tehnološke, da jih pač zdravstveni delavci sami kupijo. Pa niti ne na tehnološke napredke— recimo, tudi za stetoskop je samoumevno, da si ga vsak zdravnik sam kupi, čeprav brez njega ne more opravljati svojega dela. Tako da v bistvu tukaj se mi zdi, da je glavni problem, da te organizacije mogoče— kakor ste rekli, lekarne že so, ampak bolnice pa velikokrat še niso pripravljene, da bi v bistvu za svoje zdravstvene delavce kupovale te licence. In to je, po moje, glavni preskok v miselnosti, ki ga je treba narediti.

Blaž: 50:36
Saj iz tega razloga— veš, lahko bi šli dve poti. Lahko bi rekli: okej, imamo to funkcionalnost, pa gremo prek inštitucij, gremo prek bolnic, gremo prek vseh teh različnih— v 14 državah, prek vseh teh drugih kanalov. Ampak je dejstvo, da te bolnica te takoj v začetku vpraša: kdo pa to uporablja, ali pa kdo to rabi. In mi v bistvu delamo z druge smeri. Mi rečemo: okej, gremo prvo direct-to-consumer, pokažemo, da je tukaj uporaba.

Luka: 51:01
Ustvarimo bazo ljudi.

Blaž: 51:02
Ustvarimo bazo ljudi, ki so v bistvu fani, ki uporabljajo to, in ki rečejo: ja, to je najboljša rešitev. In potem se začnemo pogovarjati s temi inštitucijami. Čisto z vidika, da— saj jaz razumem bolnice. Pač, da neko novo rešitev ti ponudiš svojim zaposlenim, gre nekaj, kar je povezano z informacijami o zdravilih, s takimi stvarmi, rabiš ti res veliko mero preverjenosti, da boš ti rekel: aha, temu vendorju pa zaupam. Mi smo pač mlada firma, nismo— nimamo 100 let zgodovine. Imamo je sicer že 14, ampak vseeno, ta reputacija si je treba zgraditi, in mislim, da je najboljši način, kako si ta ugled zgradiš, je, da prvo greš direktno do uporabnikov. Ker si rekel: ni smiselno, da mora nekdo za svoje delo iz lastnega žepa plačevati. To je tako kot bi tukaj v našem podjetju recimo nekdo moral plačevati, da ima dostop do Slacka ali pa do nekih drugih orodij, ki jih imamo. Pač, bi vsi bili tako: kaj je s tabo? Pač, to jaz rabim za svoje delo, a mi lahko to podjetje plača. In v zdravstvu je res malo ta drugačen— drugačen pristop. Ampak hkrati s tem načinom se mi zdi, da si bomo odklenili to, da ko bo zdaj čedalje več teh pro subscriberjev, pa lahko lažje gremo do neke inštitucije in rečemo: glejte, tukaj si že vaši zaposleni iz lastnega žepa plačujejo za to orodje, kaj pa če bi vi ponudili licence večjim. Smo tudi— že v Sloveniji smo že par takih imeli dobrih zgodb, kjer je v bistvu bilo iz par uporabnikov, 5, 10, ki uporabljajo to in ki so si res to želeli. S strani podjetja se je to potem razširilo na— iz 5 licenc osebnih na 50, 100 licenc, ki jih potem ustanova plačuje vsem zaposlenim. In to je— to je v bistvu tisti preskok, ki si ga tudi želimo.

Luka: 52:31
No, ja, no, saj— si želim, da enkrat to pride tudi do našega— našega UKC-ja. Potem pa bi— naslednje vprašanje je pa pač trendi digitalizacije zdravstva v Sloveniji. Ker pač ste— to je del vašega kruha, vsakdanjega. Vedno več podatkov zbiramo digitalno, papir pa je še vedno temelj v veliko uporabnih— v veliko uporabnih zgodbah. A mislite, da bo ta papir vedno prisoten, ali nas čaka neko hiperdigitalizirano zdravstvo? Te zadeve grejo itak zelo počasi, no. Ampak kaj mislite na koncu, da nas čaka, recimo?

Blaž: 53:07
To je— to je zelo dobro vprašanje, ker pač mi imamo vpogled v 14 evropskih držav, in vsaka država ima svoje borbe na tem področju, in ne bi rekel, da je ena država, ki je zelo napredna ali ni napredna. Kar je čisto posledica tega, da— ja, dve— jaz vidim dve stvari. Eno je pač: papir bo preživel dlje, kot ljudje mislijo, čisto iz vidika, da je enostavno— pa mogoče se sliši smešno— uporabniška izkušnja papirja je mnogokrat boljša kot uporabniška— digitalna uporabniška izkušnja, ker pač papir—

Luka: 53:38
Bistveno hitrejši je.

Blaž: 53:39
Hitrejši je, papir premore vse.

Luka: 53:41
Nima validacije podatkov, karkoli napišeš gor, bo—

Blaž: 53:44
Tako, tako. Lahko imaš svoj način notiranja in shorthanda, ki je nobenemu razumljiv, ampak tebi je razumljiv, da ko pogledaš ta izvid: aha, to, to, to, tukaj vse imam. Tako da s tega vidika— zaradi tega je tudi taka— saj verjetno sam tudi izkusiš, če se kaj s temi sistemi ukvarjaš— ogromnokrat je res borba s temi sistemi, ogromno je podatkov za vpisati, ogromno je dvojnega vnosa, ki je mogoče nepotreben. Mislim pa, da zdaj s tem novim valom digitalizacije, tudi ki zdaj prihaja, pa ko bo še— ko bo ta European Data Space, kjer bodo v bistvu podatki res—

Luka: 54:15
Ker od tega si— se mi zdi, vsi ogromno obetamo.

Blaž: 54:18
Tako, ja. Vsi si želimo to, da pač se nekako ti podatki strukturirajo, da je ta dostop do podatkov malo lažji, in da je tudi potem nek ta patient record dejansko neka stvar, ki živi, ni nek mrtev dokument nekje, poln PDF-ov in ne vem česa, ampak nekaj, kar se da raziskovati in brati. In se mi zdi, da tudi zdaj z umetno inteligenco glih prihaja ta val, kjer se ogromno teh starih, nestrukturiranih podatkov počasi lahko začne prelivati v nekaj strukturiranega na avtomatiziran način, ne da pač nekdo to zdaj mora prepisovati 6-krat. In se mi zdi, da tukaj ena priložnost je, pa res, da bo verjetno šlo bistveno počasneje, kot si vsi želimo, ker vedno v zdravstvu gre vse bistveno počasneje.

Luka: 55:00
Ja, definitivno. Moram pa reči, da— no, zdaj pred kratkim sem bil na eni konferenci v Varšavi, kjer sem predstavljal rešitev teh patient-reported outcome measures, ki jih bomo dali v Sloveniji zraven e-kartona. Pa tako, no, sicer konferenca je bila omejena na Eastern pa Central Europe, ampak izjemno zanimivo, kako v bistvu Slovenija dejansko že danes je zelo dobro digitalizirana. Mislim, sogovorniki, s katerimi sem se pogovarjal, so razlagali, da si oni ne morejo predstavljati tega CRPP-ja, pa imamo e-recept, ki je v bistvu en e-recept za celo državo, pa deluje. Sicer se velikokrat, se mi zdi, nad temi sistemi sami dosti pritožujemo, veliko stvari nam manjka, ampak dejansko je pa Slovenija kar dobro pozicionirana.

Blaž: 55:42
Tako, ja. V primerjavi z relativno— še posebej z vzhodno in osrednjo Evropo smo kar naprej. Recimo Nemčija, ki je ena taka država, ki velja za gonilo Evrope in tako naprej—

Luka: 55:52
Ki je pred nekaj leti šele dodala e-recept.

Blaž: 55:54
Ja, in tudi imajo pač— faksi so še glavno— glavni način komuniciranja marsikaterega nemškega zdravnika. In tudi tukaj je res razpon čez Evropo, je res ogromen, in ja, v Sloveniji kar dobro gre. Se mi zdi, da je tudi posledica tega, da smo relativno majhni in da se potem določene rešitve zelo hitro implementirajo.

Luka: 56:12
Samo odločitev mora pasti.

Blaž: 56:13
Tako. Nekdo se mora odločiti in reči: to je pomembno, v to smer hočemo iti. Medtem ko v drugih državah je pa— ko so 30-krat večje, pa ima vsak— vsaka regija ima svoj nek sistem, ki je zgodovinski.

Luka: 56:23
Vsaka regija ima svoje mnenje, in to veliko teži.

Blaž: 56:25
Tako, tako, tako. In se mi zdi, da imamo tukaj— zaradi tega imamo že toliko nekih uspehov za nami, pa se mi zdi, da je še priložnost za še več.

Luka: 56:33
Ja, saj zato. Meni se zdi, no, da Slovenija, če bomo prav igrali naše karte, bi lahko bila vodilna v digitalizaciji zdravstva in bila pač neka model country, kako te zadeve delati.

Blaž: 56:42
Tako.

Luka: 56:42
Predvsem zaradi tega, ker so bolnice v eni— načeloma v eni mreži, mislim, večina zdravstva je javnega, in v bistvu lahko te spremembe zelo centralno.

Blaž: 56:51
Tako, tako. Marsikaj je bistveno olajšano zaradi tega.

Luka: 56:54
Tako. Zdaj, naslednja stvar, ki bi se je rad dotaknil, je pa pač poslovna klima v Sloveniji, pa kadri v Sloveniji. Zdaj, vi ste začeli kot startup. Me zanima, kako ste sploh takrat, leta— rekli ste okoli leta 2010?

Blaž: 57:07
2011, 2011.

Luka: 57:08
2011. Kako ste sploh pristopili takrat k iskanju investitorjev? A takrat so že bili inkubatorji, ali— oziroma kako ste prišli do njih?

Blaž: 57:15
Takrat je v bistvu bil glih nek začetni razcvet teh inkubatorjev in različnih organizacij, ki so pomagale mladim podjetnikom zgraditi idejo, jo pripeljati do neke mere, da je predstavljena na ta pravi način. In takrat je bilo— ja, takrat smo, mislim, da preko Hackovnika je bila prva— smo šli na nek izobraževalni program, kjer so v bistvu oni nam razložili: poglejte, investitorji razmišljajo tako, podjetje je treba predstaviti tako, te informacije morate imeti vključene v to.

Luka: 57:43
To so ti investment documents, te zadeve.

Blaž: 57:45
Ja, tako. In tukaj v bistvu gre samo za to, da— investitorji ti ne morejo pomagati reči, kak produkt moraš ti zgraditi. Lahko ti pa dajo zelo jasen in odkrit feedback na to, ali ima ta zadeva potencial, da rase, ali ima— koliko je tukaj— koliko je tukaj dejansko potencialnega prihodka. Na kak način predstavljati produkt, da bo ljudem jasno. Recimo, ena stvar, ki smo jo takrat zelo— dosti vadili, je, kako v 10 sekundah razložiti svoj— z enim stavkom razložiti, kaj delaš.

Luka: 58:16
In zato je ime, ime, ime.

Blaž: 58:17
Ja, in pač—

Luka: 58:18
Ime.

Blaž: 58:19
Tudi to, ja, pač iz tega. Pač v smislu: mi pomagamo zdravnikom sprejemati boljše odločitve, je bila takrat naša razlaga. In to je— nekomu, ki ne pozna medicine, pač mogoče si ne zna točno predstavljati, ampak ima pa nek: aha, z zdravniki delate, pa nek software je, in s softwarejem zaradi tega lahko paciente boljše zdravijo. In ta— ta— to se je takrat začelo, in to je bil naš povod na začetku, smo— to je bilo v Sloveniji, potem so začeli— potem smo tudi predstavljali nekaterim tujim investitorjem, in to se je nekako zavrtelo, da smo potem dobili prve investitorje in iz tega šli na to našo pot: okej, zdaj pa delamo samo— immediately, immediately širimo v več držav. In v bistvu 2012 smo bili s prvo aplikacijo zunaj v Sloveniji, začetek 2013 smo pa dobili prvo investicijo. To je bilo takrat— oziroma začetek 2014, mislim, da celo. Konec 2023, začetek 2024.

Luka: 59:11
Ta investicija je bila pa iz tujine, ne? Če sem prav razumel.

Blaž: 59:14
Iz tujine, ja, 2013.

Luka: 59:15
V Sloveniji takrat ni bilo toliko veliko investitorjev. Vem, da takrat je bil— to je čas tudi Outfit 7, ne?

Blaž: 59:20
Tako, tako, tako, ja. V bistvu takrat je bilo— začenjalo se je, bili so— Silicon Garden so takrat že bili aktivni, ampak mislim, da glih eno leto za tem, ko smo dobili investicijo iz tujine. Pred tem smo pa večinoma— pogovarjali smo se tudi s slovenskimi investitorji, ampak so tudi— takrat je res bilo še v povojih, in so pogoji bili bistveno drugačni v tujini kot pri nas, recimo. Pač, to se je zdaj zelo razvilo skozi leta.

Luka: 59:44
Ja, danes je— danes se mi zdi, da je tega veliko. Silicon Gardens so še vedno prisotni.

Blaž: 59:48
Tako, in so se že precej razvili, in tudi— vsi ti— v bistvu vsi ti naši zgodnji investitorji, ki so bili takrat neki manjši lokalni playerji, ali pa so bili glih— glih bili v začetkih, so zdaj skozi leta, skozi uspehe in dobro investiranje, pač res postali malo večja imena in investirajo ne samo v Sloveniji, ampak širom— in v Evropi in v Ameriki. Tako da, ja, so bile kar— tudi za njih je bilo to neko obdobje rasti in se je precej— precej boljše razvilo.

Luka: 1:00:13
A bi rekli, da ste sedaj na točki tudi vi sami, ko lahko v kakšne take zadeve investirate, oziroma je to še nekaj let kasneje?

Blaž: 1:00:22
Mislim, da je to še nekaj let kasneje, ja. Mi smo še vedno v tem obdobju, kjer res— mi konstantno iščemo, kje je naslednja krivulja vzpona, tudi za nas. Nismo pa še na tej točki, ja, da bi rekel, da smo še— je pa seveda želja, da če— če to zgodbo uspešno še peljemo naprej, da eventuelno imamo vsi pač to žilico, da želimo spodbujati podjetništvo in želimo pač naprej še to razvijati, tudi za druge, ne samo zase.

Luka: 1:00:46
V enem od intervjujev, ki sem jih bral, ko sem se pripravljal na najin pogovor, ste povedali, da tudi Slovenija zelo visoko kotira zaradi kvalitetnih podjetnikov, pa tudi dobrega znanja zaposlenih. Bi lahko to malo bolj razložili?

Blaž: 1:00:59
Ja, mogoče je to moj pogled, čisto iz našega področja, s področja medicine. Se mi zdi, da smo nekako— ne vem, ali je to pač— zdaj ne bom— da ne bom posploševal, ampak se mi zdi, da je— v Sloveniji ni tako nenavadno, da so ljudje, kako bi rekel, multidisciplinarni, da imajo glih ta zgodba, ne? Zdravnik, ki se nauči programirati. Jaz, ekonomist, ki sem se tudi naučil programirati, hkrati se pa z medicino začel ukvarjati. In naše— naše podjetje je po moje ogromen presek teh ljudi, ki so iz različnih disciplin nekako prišli skupaj in imajo na vsakem področju 2, 3 stvari— oziroma imajo na 2, 3 področjih močne točke, in to potem res naredi lahko že zelo majhno ekipo.

Luka: 1:01:43
Zelo učinkovito.

Blaž: 1:01:44
Zelo učinkovito. Da ne rabiš: a, zdaj pa rabim točno enega človeka za ta en del, rabim človeka za to, ampak imaš v enem človeku že to kombinacijo. To je po moje deloma zaradi naše majhnosti, zaradi tega, ker že itak moramo biti multitalenti. Vem tudi recimo pač zgodbe iz drugih industrij, kjer v bistvu tako— ne vem, kake marketing podjetja, marketing agencije v tujini, imaš za— za social media— za Facebook je en človek, za Google je en človek, in potem je še en za TV oglaševanje, en je za to, ker je pač v Nemčiji tako velik trg. V Sloveniji bo to ena oseba vodila zaradi tega, ker pač ne more—

Luka: 1:02:18
Si ne more privoščiti.

Blaž: 1:02:19
Si ne more privoščiti, in hkrati— ampak hkrati to to osebo naredi zelo multitalented, in ogromno stvari lahko pokriva. Tako da s tega vidika se mi zdi kar dobro. In mi smo še imeli to srečo, da res zaposlujemo večinoma— tudi ti mladi kadri, ki prihajajo, so iz farmacije, so iz medicine, in to so res že tako kar nadrilani kadri, tudi so že vajeni trdega dela, vajeni so res— dosti efforta vlagati, dosti se učiti. Učenje je nekaj, kar jim je tako: aha, saj itak, to se konstantno delam, ker moram zaradi tega, ker to že moj faks zahteva od mene. In se mi zdi, da te— želja po učenju, ta drive za učenje in pač ta ambicija je res dobra kombinacija potem za— za zaposlene, ja.

Luka: 1:02:58
In zdaj, glede na to, da ste rekli, da imamo take multidisciplinarne kadre, pa tudi okolje, se vam zdi, da je zdaj v bistvu že točka, ko se ne splača več toliko iskati službe v tujini, ampak je v bistvu— v Sloveniji se da že v bistvu kar veliko podjetij najti, kjer v bistvu lahko take kadre sploh imajo in jih zadržujejo, in jih tudi pravilno nagrajujejo in jim omogočajo rast?

Blaž: 1:03:21
Bi rekel, da je boljše verjetno, kot je bilo, ker saj v zdravstvu— v tem digitalizaciji zdravstva je kar nekaj podjetij zdaj že, ki— ki so kar uspešna. Je pa res, da je pač— tujina ima še vedno bistveno večje trge. En— ena težava, ki je, da v Sloveniji res moraš narediti ta preboj, da delaš za širše kot za Slovenijo, da potem lahko res vlagaš v kadre, da imaš vse te dodatne benefite tega, da je ta posel večji kot sam— kot sam Slovenija.

Luka: 1:03:50
Verjetno celo boljše, da začneš z nekim drugim trgom, pa potem prideš v Slovenijo.

Blaž: 1:03:54
Ja, odvisno, ja. Odvisno je, a je tvoj poslovni model— v bistvu je tako: imaš— imaš dve veji. Eno je, da absolutno, recimo, če lahko takoj začneš delati za nek ameriški trg ali pa za nek velik evropski trg, bo lažje, ker je tvoj bazen naročnikov in kupcev toliko večji. Hkrati ima pa Slovenija benefit tega, da lahko zelo— zelo hitro preveriš svojo idejo, zelo hitro daš nekaj na trg in vidiš ogromno teh permutacij, in ja, je nek demand tam.

Luka: 1:04:17
Pa verjetno zelo hitro tudi do ljudi prideš. Mislim, Slovenija je zelo majhna, cilja je bistveno.

Blaž: 1:04:21
Tako, tako. Tri ljudi pokličeš in—

Luka: 1:04:22
Od kogarkoli.

Blaž: 1:04:23
Če nekoga rabiš, pač res: aha, ta pozna tega, in je zelo hitro. Tako da z vidika tega testiranja je kar uspešna, ampak je pa res, da se je to tudi takrat— odvisno je, kaj delaš. Zaradi neke, recimo, izključno digitalne— če imaš neko aplikacijo, ki je za cel svet, se absolutno splača čim prej iti čim širše in se ne omejevati na slovenski trg, samo z vidika tega, ker ti je res cel svet na voljo in zakaj ne bi.

Luka: 1:04:46
Okej. Zdaj, ker gre za res zanimivo podjetje, pač pa tudi— da nimamo malo promocije— če bi recimo nekdo se želel zaposliti pri vas, imate kakšen program mentoriranja mladih, tudi starejših, oziroma kako lahko stopi v stik z vami?

Blaž: 1:05:00
Najdete nas lahko na kateremkoli omrežju kot immediately, napišete mail. Načeloma pa, kaj je neka zadnja leta najboljša pot v podjetje? Mi vsako leto v bistvu imamo vsebinsko ekipo, ki se ukvarja s podatki o zdravilih, ki se pogovarja— ki se ukvarja s podatki, medicinskimi informacijami, tako in drugače, in to so ponavadi farmacevti, zdravniki, zdravnice in tako naprej. Pač iz te branže vzamemo in še gledamo malo, da so malo multidisciplinarni, ker je to kar velik benefit. In v bistvu imamo vsako leto praktično zaposlimo enega ali pa dva iz— iz študenta, ki potem— ogromno teh ljudi je zdaj polno zaposlenih pri nas, in to je v bistvu naš pipeline ljudi, ki so v začetku, ki jih zanima medicina, ampak mogoče si želijo imeti impact na drugačen način kot z zdravljenjem, ali pa je— ogromno krat je tudi to, da je dejansko zdravstvo zelo stresno, zdravstvo je zelo obremenjeno, in želijo biti v zdravstvu, ampak vidijo, da bo tista pot mogoče jih čisto skurila, ali pa da ni nekaj, kar si želijo. Vedno je nek procent takih ljudi.

Luka: 1:06:06
Ja, se mi zdi, da je vedno manj samoumevno, tako kot je bilo mogoče v prejšnjih časih, da pač moraš ti bolj kot ne izdihniti za svojo službo. Vedno bolj prihaja v ospredje ta— ta pomen tega, da imaš še privatno življenje, da lahko greš po službi domov, si sproščen, da nisi izpustil skrbi.

Blaž: 1:06:25
Tako, tako.

Luka: 1:06:26
Tudi verjetno urniki, ki jih prinaša zdravstvo, niso najbolj pri—

Blaž: 1:06:30
Absolutno.

Luka: 1:06:30
Pri— mislim, najbolj zdravi, najbolj—

Blaž: 1:06:33
Ja.

Luka: 1:06:34
Taki, da te držijo mladega. Tako da verjetno je tudi to neka opcija druga za—

Blaž: 1:06:39
Absolutno.

Luka: 1:06:39
Za medicinske kadre.

Blaž: 1:06:40
In ta— glih to ravnovesje, work-life balance, pač pri nas se dela— dosti dela se težko, ampak je vseeno omejeno v tistih 8 ur na dan, in to je to. Ni— noben te ne kliče ob 7 zvečer, pa bodi dežuren, pa zdaj imaš— za vikend imaš dežurstva, pa zdaj se ti je nek plan podrl za ne vem kaj, ker je pač neka nujna stvar prišla vmes. In to je— se mi zdi, da je tudi tu nek benefit. Hkrati je pa še vedno res vsakodnevno v stiku, pač na nek način tako— ko smo se pogovarjali z zdravniki pa s farmacevti, ki so kaj pri nas, da v bistvu kot zdravnik lahko pomagaš zdraviti X količino ljudi na dan, odvisno kje si in kakšen tip zdravnika si. Medtem ko tukaj pa, če imaš neko zamisel, pa mogoče pomagaš zdraviti 300.000 zdravnikom malo boljše, zato ker imaš vpliv prek aplikacije na— na to pot. In je na nek način zelo hvaležno, tako ali drugače. Nekdo se bolj vidi v tisti sferi in nekdo se pa bolj vidi v tej sferi, da proba to svoje znanje še ostalim zdravnikom na svetu podeliti.

Luka: 1:07:42
Tako, no. Se mi zdi, da sva imela kar izčrpen pogovor, veliko zanimivih tem. Je še kaj takega, kar bi mogoče dodali?

Blaž: 1:07:50
Ne, mislim, da sva kar— kar izčrpala. Pač se mi zdi, da— če— če— če koga zanima zdravstvo, če koga zanima pomoč, kako izboljšati zdravljenje pacientov in ima ideje na— v tej veji, nas lahko kontaktira. Vedno smo odprti za pogovore. Smo relativno ozko omejeni v tem področju, kjer smo. Tukaj vidimo našo prednost, delamo na zdravilih in stvarmi povezanih s tem. Ampak ja, če— če koga zanima, kako vse to deluje, smo odprti za vprašanja, komentarje, in z veseljem delimo naše izkušnje na tem področju.

Luka: 1:08:22
Super. Najlepša hvala vam za vaš čas, za— za vaše znanje, vaše poglede. Meni je bil pogovor zelo zanimiv, pa definitivno bo tudi našim poslušalcem. Hvala.

Blaž: 1:08:31
Hvala vam.

Luka: 1:08:34
Ob koncu epizode bi se rad zelo lepo zahvalil našemu gostu, Blažu Triglavu, ki je poskrbel za zelo zanimivo epizodo. Tudi sam sem se naučil veliko novega. Hvala tudi vam, poslušalci, ki še vedno vztrajate z našo vertikalo zdravstvo, ter hvala ASEF-u, ki financira in podpira izhajanje tega podcasta. Se vidimo naslednjič.